»Obrnemo, si pomagamo s prsti, obrnemo, naredimo zanko, preprimemo in sežemo vanjo,« je prve korake pletenja z rokami pojasnjevala Tjaša Bavcon, oblikovalka Oloopa, ki je ob izteku 23. bienala oblikovanja v RogLabu pripravila delavnico z naslovom Kje me rex žuli?

RogLab, produkcijski, izobraževalni in predstavitveni kontejner, ki se je začasno zasidral pred opuščeno ljubljansko tovarno Rog in se bo po njeni prenovi preselil za tovarniške zidove, se je z okoli petnajstimi pari ženskih rok zdel pravi ustvarjalni inkubator. Udeleženke različnih starosti so zasedle vse razpoložljive rexe, a so po kakšni uri imele za sabo komaj navijanje bombažne preje v klobčiče.

Potem je šlo zares in po načrtih. S svetlo in temno sivimi, bež, turiznimi, zelenimi in črnimi nitmi v rokah so se razdelile v dve skupini in sledile navodilom Oloopk Tjaše Bavcon in Jasmine Ferček. Po ugotovitvi, da je večino udeleženk premamil načrt za največjo črno rexovo preobleko, je prva svojim poslušalkam dejala: »Če imate model z 12 zankami, predlagam, da nasujete eno več, ker bomo eno izpustili.«

Ena od gospa iz njene skupine Marinka Malovrh se je spoprijemala z nitmi iz štirih bež klobčičev in kot je pripomnila, so ji zamisli za rexove preobleke strašno všeč. »Doma imamo več rexov, na katerih so sedeli že moji starši, načrt za to preobleko pa sem si izbrala zato, ker s prednje strani zaobjame stol, zadaj pa ga pusti odkritega. Rex se mi zadaj zdi še lepši. Če bom le dobila material, nameravam blazine izdelati tudi za darilo za kolege, ki so ponovno zaljubljeni v rexe,« je z nasmeškom končala kratek klepet.

Koliko metrov preje bi potrebovali za dokončanje vsakega od petih predlaganih modelov ter kako so prišli na idejo pletenja na roke, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.