Po besedah Davorja Zaveršnika iz Kronoterma iz Braslovč gre razvoj novosti v isto smer pri vseh tipih toplotnih črpalk (voda/voda, zemlja/voda, zrak/voda), saj si pro­izvajalci prizadevajo za daljšo življenjsko dobo naprav in optimalno krmiljenje, na prvem mestu pa seveda za čim bolj učinkovito delovanje, izraženo z grelnim številom oz. razmerjem med porabljeno električno energijo in oddano toploto. Krmiljenje postaja za uporabnike prijaznejše in bolj priročno tudi zaradi spletnih vmesnikov, ki omogočajo upravljanje prek aplikacij in podatkov v oblaku na daljavo. »Ne samo da lahko na zimskem dopustu spremljate delovanje toplotne črpalke (TČ) doma, tudi strokovnjaki, ki so jo projektirali in vgradili, lahko poskrbijo za optimalne nastavitve sistema, če tega niso vešči lastniki.« Pogoj je seveda, da ti zagotovijo internetno povezavo do kurilnice, kjer je postavljena notranja enota toplotne črpalke.

Zahtevnejši evropski standardi

»Zaradi evropske direktive, ki za toplotne črpalke predpisuje višje izkoristke (SCOP ali letno grelno število) in manjši vpliv na okolje, bodo v prihodnje izkoristki naprav še boljši, zato bodo manj obremenjujoče za okolje,« napoveduje Miha Glavič iz mariborskega podjetja E2E. Naslednjo prelomnico pričakuje v letu 2018, ko pri najbolj prodajanem tipu TČ zrak/voda na trgu najverjetneje ne bo več neinverterskih naprav, ki jih prepoznamo po obveznem zalogovniku toplote (ne bojlerju sanitarne vode).

Ker so TČ zrak/voda cenovno in glede na vir energije, ki ga lahko izkoriščajo na parceli, najbolj dostopne, so v evropskem in slovenskem merilu še vedno najbolj prodajane. »Najbolj prodajani tip TČ zrak/voda se uporablja za vse vrste objektov s talnim ogrevanjem ali nizkotemperaturnimi radiatorji z ogrevno vodo do 55 stopinj Celzija. Prodaja sistemov voda/voda in zem­lja/voda raste bistveno počasneje, saj so hiše v zadnjih letih bistveno bolj izolirane in se zato višja investicija v primerjavi s sistemom zrak/voda večinoma ne povrne prej kot v 30 letih,« razloži najpogostejšo izbiro Glavič.

Kljub temu po Zaveršnikovih opažanjih vgradnja toplotnih črpalk, ki kot vir uporabljajo geotermalno energijo (podtalnica, zemlja) narašča, v tujini bolj kot v Sloveniji. Nekateri uporabniki raje v začetku investirajo malo več in se potem ogrevajo še z večjimi prihranki. K temu najbrž pripomore tudi to, da postajajo naložbe v geotermalne toplotne črpalke ugodnejše.

Novosti

Grelno število oz. učinkovitost TČ je še vedno največje pri tipu voda/voda. Toplota podtalnice, ki jo v napravo črpa potop­na črpalka iz geotermalne vrtine na parceli, je namreč najbolj stalna. »TČ voda/voda po zadnjih veljavnih standardih (EN 14511) dosegajo grelno število med 5,5 do 6,0, kar so najboljši rezultati med toplotnimi črpalkami. Za primerjavo, pri novih modelih TČ zemlja/voda dosega grelno število od 4,4 do 4,9, pri črpalkah zrak/voda pa od 3,2 do 4,2, primerljivo je večinoma tudi letno grelno število, pravi Zaveršnik.

Novost pri TČ zemlja/voda je po Glavičevih besedah inverterski kompresor, zaradi katerega ni več potreben zalogovnik toplote, kar poceni investicijo in obratovalne stroške, saj ima takšen kompresor bistveno večji izkoristek. Pri tipu zrak/voda poudari povečanje prihrankov pri delovanju kompresorja, funkciji odmrzovanja, stanju pripravljenosti, obtočnih črpalkah in regulaciji. Novost je kompaktna TČ, namenjena za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Kompaktnost je v tem, da sta v enem ohišju tako bojler kot notranja enota toplotne črpalke. Naprava ima pretočni rezervoar sanitarne vode, na katerega lahko priklopimo tudi solarni sistem in druge vrste ogrevalnih teles, na primer kamin, solarni sistem ipd. »Zaradi boljše izolacije naprava porabi manj energije. Ker se voda segreva pretočno, ni potrebe po čiščenju in tedenskem segrevanju proti legioneli. Topla voda v takšnem sistemu je bolj higienična, saj ne gre skozi bojler, v katerem je ponavadi nekaj kilogramov usedlin in vodnega kamna.

Zmotna prepričanja

Sogovornika smo tudi vprašali, s kakšnimi zmotnimi prepričanji strank se najpogosteje srečujejo. Po Glavičevih izkušnjah je zlasti z novograd­njami povezano napačno razmišljanje, da bo toplotna črpalka s sistemom talnega ogrevanja bistveno dražja kot v kombinaciji z radiatorji. »Ker imajo radiatorji višji temperaturni režim ogrevanja, se pogosto zgodi, da potrebujemo večjo in s tem tudi dražjo toplotno črpalko. Zaradi višjega temperaturnega režima ogrevanja so stroški za 20 do 40 odstotkov višji kot pri talnem ogrevanju. Res pa je, da je investicija v talno ogrevanje nekoliko dražja, vendar je bistveno daljša življenjska doba sistema. Izkaže se, da je na dolgi rok talno ogrevanje pravzaprav cenejše.« Nasprotno pri neizoliranih in slabo izoliranih hišah ljudje sklepajo, da toplotne črpalke ne bodo mogli uporabljati samostojno. »Vendar obstajajo tudi dvokompresorske toplotne črpalke, ki zmorejo vodo ogreti na 80 stopinj Celzija, in to brez električnih grelnikov. Takšne imajo v kombinaciji z radiatorji v slabše izoliranih hišah bistveno višje izkoristke kot druge, ki uporabljajo električne grelnike,« pojasni sogovornik.

Po Zaveršnikovih besedah zmotno prepričanje strank, da toplotne črpalke niso primerne za radiatorsko ogrevanje, prav zaradi dobrih izkušenj drugih uporabnikov že nekoliko popušča. »Seveda mora biti za radiatorsko ogrevanje TČ pravilno izbrana. Definiranje primerne velikosti oz. ustrezne moči ni mogoče brez strokovnega ogleda objekta. Tip TČ je lahko ustrezen za vsak objekt, vendar imajo nekateri tipi omejitve, kot so dostop vrtalnih strojev pri toplotnih črpalkah voda/voda in zemlja/voda, doseg­ljivost in ustreznost podtalnice pri toplot­nih črpalkah voda/voda.«