Izbor primerne kosilnice je skoraj tako zapleten kot izbor pravega avtomobila. Ko se odpravimo v trgovino, moramo dobro vedeti, kaj želimo, saj nam bo le tako prodajalec lahko svetoval najprimernejši tip za našo travnato površino. »Vsako stranko dobro izprašamo, kakšen teren in potrebe ima. Pogovor lahko traja tudi pol ure. Na koncu pa se mora vsak odločiti sam,« pove Irena Drašler iz Merkurja. Izbiramo lahko med ročnimi, električnimi in bencinskimi kosilnicami, v zadnjem času pa so si pot na trg utrle tudi robotske.

Ročne kosilnice

Ročne kosilnice so namenjene za košnjo na majhni površini. Ker nimajo motorja, so do okolja prijazne in ne povzročajo motečega hrupa. Po travi jih vodimo z močjo rok. So zelo preproste za vzdrževanje, saj je dovolj, da jih po delu očistimo ter pred začetkom sezone naoljimo gibljive dele. Kljub manjši trati se za ročno kosilnico ne odločimo, če imamo neraven teren, saj po njem ne bo kosila dobro. Težave bomo imeli tudi pri previsoki travi, ki se lahko zagozdi med rezili in jih bomo morali nenehno čistiti. Ker imajo ročne kosilnice rezilo med kolesoma, za seboj puščajo nepokošen pas, zato z njimi ne dosežemo trave ob robovih, kot so ograje, ali okoli rož. Poleg tega da so preproste za vzdrževanje, se zanje odločimo predvsem zato, ker je manevriranje z njimi lahko in ker za shranjevanje ne potrebujemo veliko prostora.

Električne kosilnice

Prodajalci svetujejo nakup električne kosilnice za manjšo travnato površino okoli hiše. Z njo lahko kosimo samo v radiju, ki ga omogoča električni kabel s podaljškom. Lahko se odločimo tudi za akumulatorsko električno kosilnico, ki pa lahko deluje le krajši čas, običajno okoli pol ure do eno uro, nato pa jo moramo spet napolniti.

Električne kosilnice so primerne za košnjo v strnjenih naseljih, saj niso hrupne in ne onesnažujejo okolja. Ker so lažje od bencinskih, so bolj okretne, zato so primerne za razgibane terene in površine, kjer je več ovir, kot so cvetlične gredice in podobno. »Zaradi elektromotorja tudi ne potrebujejo dodatnega vzdrževanja, kot je menjava olja ali filtrov,« pravi Nejc Murk iz podjetja Honda.

Za večje površine niso primerne tudi zato, ker je širina košnje običajno manjša kot pri bencinskih. »Električne kosilnice izbiramo po vatih. Če imamo približno 400 kvadratnih metrov površine, izberemo 1000-vatno, 1300-vatna je primerna za površine do 800 kvadratnih metrov, za površine do 2000 kvadratnih metrov pa izberemo najmočnejše, ki dosežejo do 1700 vatov,« razloži Irena Drašler. »Primerne so za ženske in starejše, saj je vžig preprost: le gumb pritisnemo in kosilnica že deluje. To je njihova največja prednost,« še doda Drašlerjeva.

Akumulatorske oziroma baterijske kosilnice delujejo po istem principu kot električne, le da imajo namesto kabla baterijo. Vse novejše so opremljene z litij-ionskimi baterijami. »Pri teh je pomembno, da jih ne smemo do konca izprazniti, ampak morajo ostati vedno 10 odstotkov napolnjene. Ko dosežejo to raven, nas opozori signalna lučka. Takrat jih damo polniti za pol ure, in ko lučka ugasne, je kosilnica spet pripravljena za košnjo,« pojasni sogovornica. Baterijske kosilnice niso namenjene za velike površine, ampak predvsem za atrije ob večstanovanjskih stavbah ali za obrobe, saj so ožje in z njimi lahko kosimo ob robovih in vogalih.

Motorne oziroma bencinske kosilnice

Motorne kosilnice so najtežje, a so najbolj uporabne za večje in tudi bolj razgibane terene. Preprostejše modele brez pogona na prednji ali zadnji kolesi izberemo za površine velikosti do 1000 kvadratnih metrov in površine z veliko ovirami, kot so grmovje, okrasne rastline, ribniki, drevesa in podobno, saj z njimi lažje spreminjamo smer vožnje. Samohodne kosilnice oziroma kosilnice s pogonom bomo izbrali za travnike velikosti do 2000 kvadratnih metrov, za večje pa si je najbolje omisliti vrtni traktor.

Bencinske kosilnice so težje od električnih, hrupnejše in bolj neprijazne do okolja, potrebujejo tudi več vzdrževanja. »Izberemo jih glede na delovno prostornino motorja. Najmanjša ima motor s prostornino 100 kubičnih centimetrov in je primerna za površine okoli 400 kvadratnih metrov. Največja s 190-kubičnim motorjem je primerna za površine do 2000 kvadratnih metrov. Manjše so ožje, široke od 38 do 40 centimetrov, večje pa so široke od 53 do 55 centimetrov,« pove Drašlerjeva. Električne so ožje, saj imajo manjšo širino reza, okoli 30 centimetrov, večje pa nekje do 50 centimetrov.

Izbiramo lahko med dvo- in štiritaktnim motorjem. »Zmogljiv štiritaktni pogonski motor zagotavlja dovolj moči tudi pri višji travi in košnji na strmini do 45 stopinj,« pove Nejc Murk. Pri starejših modelih je bil lahko zagon motorja za šibkejše težaven, zdaj pa je olajšan, zato sta dovolj poteg ali dva in motor že steče. Še bolje je, če je kosilnica opremljena z električnim zagonom, saj je potem dovolj zgolj pritisk na gumb ali zasuk ključa.

Dodatna oprema

Pri izboru kosilnice je pomembna tudi dodatna oprema. Če želimo na travniku pustiti malo pokošene trave, ki se bo spremenila v gnojilo ali varovala zemljo pred sušo v polet­nih mesecih, bomo izbrali kosilnico z mulčerjem. Če bi raje pokošeno travo takoj odstranili, bomo izbrali izvedbo s košem, lahko pa tudi s stranskim izmetom. Za večje naklone izberemo kosilnico s plastičnim ohišjem, ki je lažja, če želimo močnejšo, odporno proti letečemu kamenju, ki lahko uniči ohišje, pa takšno z aluminijastim ohišjem. »Debelo ohišje iz aluminija je konstrukcijsko trdno in ne rjavi. Kosilnica ohrani te lastnosti tudi po dolgoletni zahtevni uporabi,« priporoča Nejc Murk.

Vse novejše motorne kosilnice so primerne za košnjo v naklonu do 30 stopinj, vendar je delo enostavnejše, če imamo takšno s pogonom na prednji ali zadnji kolesi. »Ni pomembno, na kateri kolesi je pogon. To je tako kot pri avtomobilu. Nekateri se odločijo za prednji pogon, drugi za zadnjega,« pove Irena Drašler. Košnja v strmini je lažja tudi, če imamo kosilnico z večjima zadnjima kolesoma, saj jo lažje privzdignemo in obrnemo.

Vzdrževanje

Pri električnih kosilnicah vzdrževanja skoraj ni, dovolj je, da jih po uporabi očistimo. Največ dela je z dvotaktnimi bencinskimi, saj moramo pred vsako košnjo pripraviti novo mešanico bencina in olja. »Pri kosilnicah s štiritaktnim motorjem vlivamo olje in bencin ločeno. Redno moramo preverjati samo olje, ki mora biti na maksimumu, da je zgorevanje v motorju pravilno. Pri novi kosilnici olje zamenjamo po šestih urah dela, ker je motor še nov, suh. Potem ga menjamo enkrat na leto, običajno pred sezono,« razloži Drašlerjeva. Dobro je, da pred zimo iztočimo preostali bencin, da ne uničuje tesnil in cevk.

Štiritaktne kosilnice moramo servisirati na vsakih 50 ur dela, kar je približno enkrat na leto. »Na rednem servisu zamenjajo olje, pregledajo in po potrebi zamenjajo svečko in zračni filter, nastavijo žico plina in pogona, kosilnico na grobo očistijo in nabrusijo ali zamenjajo nož. Druge dele, kot so zaganjač, zračnost ventilov, menjalnik, jermen, kolesa in podobno, pregledajo in servisirajo po potrebi oziroma na daljše intervale,« opiše Nejc Murk.

Robotske kosilnice

Če želimo imeti s košnjo čim manj dela, si lahko omislimo robotsko samodejno kosilnico, ki kosi brez našega nadzora. Pri njej lahko vnaprej nastavimo, ob katerih urah ali dnevih v tednu bo delovala, lahko pa jo pustimo, da sama kosi celotno sezono, saj bo tako trata vedno najbolje urejena. Najbolj primerna je za preproste travnate površine pravilne geometrijske oblike, manj učinkovita pa bo na površinah z veliko majhnimi gredami in drugimi ovirami.

Robotska kosilnica ima priklopno napajalno postajo, na katero se sama odpelje polnit, ko je to potrebno. »Nima določene linije košenja, temveč se giblje naključno, pred ovirami pa se ustavi in spremeni smer. Travo pokosi približno do višine 10 centimetrov. Pravzaprav trava sploh ne more zrasti tako visoko, saj je kosilnica nenehno na delu. Ko se izprazni, gre na postajo, kjer se polni dve uri, nato pa se sama odklopi in se vrne kosit,« opiše delovanje Irena Drašler. Robotske kosilnice so odporne proti dežju, vendar se takrat zaradi manjše učinkovitosti košnje vrnejo na polnilno postajo.

Da ne bi zašla na sosedovo travo, obseg njenega delovanja določimo z električno zanko. Vrvico napeljemo okoli površine, ki jo mora kositi, in ko jo robotska kosilnica zazna s tipalom, se ustavi in obrne. Primerna je za površine do 400 kvadratnih metrov.

Deluje kot rotacijska kosilnica. Na spodnjem delu ima boben z noži, ki se vrti in kosi. Noži so gibljivi. Ko naleti na oviro, kot je krtina, se noži sami odmaknejo, da se ne poškodujejo. Vseeno pa je najbolj primerna za raven teren brez ovir, zato moramo pred košnjo odstraniti vejevje in kamenje. »Uporablja števec, tipala in rezila za čist in raven razrez trave, kar zagotavlja vsakodnevno lepo pokošeno travo. Njeno delovanje je tiho in mirno. Ne zbira trave v koš, tako da pokošena trava ostane neposredno pri zemlji in deluje kot naravno gnojilo,« pove Nejc Murk.