Obnova zelenice: Prezračevanje, valjanje in gnojenje

Še tako lepa trata pred hišo bo propadla, če je ne bomo vsako leto ustrezno oskrbeli. Najprimernejši čas za to je zgodnja pomlad. Zdaj moramo zagotoviti, da bodo korenine spet dobivale dovolj kisika, hkrati pa moramo odstraniti ves plevel, mah in druge ostanke, ki so se nakopičili čez zimo. Zagotoviti moramo tudi dovolj hranil, če je treba, pa moramo travo na novo dosejati.

Če želimo imeti lepo trato, jo moramo redno obnavljati vsako leto. Najbolj primeren čas je, ko se dnevne temperature dvignejo nad pet stopinj Celzija. Že jeseni pograbimo listje in pred zimo trato pokosimo, da bomo imeli spomladi vse čim bolj pripravljeno. Če zima na trati ni pustila velikih posledic, je dovolj vsakoletni postopek obnove, če pa spomladi opazimo veliko zaplat odmrle trave, gole zemlje ter veliko novega plevela in mahu, jo bomo morda morali na novo posejati. »Trata se pozimi zaradi nizkih temperatur, snežne plesni in tudi zastajanja vode lahko razredči,« glavne razloge za obnovo trate navaja Klemen Zabret iz Semenarne Ljubljana. Po skrbnem pregledu stanja, pri katerem smo predvsem pozorni na mah, plevel, luknje v travi, krtine, bele kroge, ki kažejo na plesen, je čas, da zavihamo rokave.

Odstranjevanje plevela

Najprej odstranimo staro listje, odpadle veje in podobno, kar se je nabralo čez zimo. Preden se lotimo obdelave zemlje, moramo uničiti plevel in mah. Najbolj primeren je naravni način z ročnim odstranjevanjem, na večjih površinah pa lahko proti mahu uporabimo apno ali modro galico, za odstranjevanje plevela pa ustrezna škropiva. »Ko poškropimo oziroma potresemo apno, priporočljivo je pred dežjem, obvezno pustimo sredstvo učinkovati tri tedne, da prodre do korenin. Če plevel prehitro pograbimo, korenine še niso mrtve in rastline znova odženejo,« svetuje Toni Tomše iz podjetja Trata Krško, ki pove tudi, da z apnom ne smemo pretiravati, prav tako pa ga ne smemo posuti premalo. Raztresemo ga kar ročno. Petdesetkilogramska vreča apna zadostuje za približno 200 kvadratnih metrov površine.

Marko Gornik iz podjetja Magos pa ugotav­lja, da so se pri nas v zadnjih letih zaradi sušnega podnebja, še posebno v poletnih mesecih, začele v večjih količinah pojavljati enoletne plevelne trave: »Razrastejo se predvsem v slabo prehranjenih, redkih tratah, na zbitih tleh in sončnih legah. Pojav plevelnih trav lahko omejimo s pravilnim vzdrževanjem trate, ki vključuje zračenje, gnojenje in redno namakanje.«

Prezračevanje trate

Plevel lahko odstranimo tudi s strojem za prezračevanje oziroma vertikuliranje trate, ki poleg tega iz zgornje povrhnjice v zelenici odstrani ostanke odmrle trate, mah in širokolistne trave. »Njegova funkcija je, da do travnih korenin zrahljamo zemljo in jim dovedemo zrak. Vertikuliranje je bolj učinkovito, če ga izvedemo vzdolžno in prečno. Po posegu odstranimo ostanke odmrle trave in mahu, najpreprosteje kar z vrtno kosilnico s košem. Na fino nato trato še pregrabimo s pahljačastimi grabljami,« postopek opiše Marko Gornik. Trato prezračimo spomladi, ko začne rasti nova trava. Če smo prezgodnji, lahko namreč poškodujemo koreninski splet, če smo prepozni, pa se bo trava že preveč razrasla.

Trava bo zaradi prezračevanja veliko bolje uspevala, kar lahko dosežemo tudi z ročnim prezračevanjem ruše z navadnimi vilami. To storimo tako, da vile zapičimo v tla in jih na rahlo privzdignemo, da omogočimo zraku prehod v tla. Korenine rastlin potrebujejo zrak za nemoteno rast. Obstajajo pa tudi posebna obuvala z bodicami, s katerimi zgolj pohodimo tla in tako prezračimo rušo. »Pomembno pa je, da je teren primerno osušen in da trava ni previsoka. Če je teren preveč moker, vertikuliranje ni najbolj učinkovito, poleg tega se stroj precej bolj zamaže z mokro travo in delci zemlje, pri valjanju pa tla preveč potlačimo in tako spet zapremo zračni kanal do travnih korenin, ki smo ga naredili s prezračevanjem. Če je trava pred izvedbo previsoka, jo pokosimo s kosilnico s košem in ostanke odstranimo z zelenice,« svetuje Marko Gornik.

Poleg prezračevanja lahko travno rušo tudi peskamo. »To lahko opravimo s strojnim peskalnikom. Kremenčevo mivko v tanki plasti posujemo po trati in jo s peskalnikom zadelamo v tla. Če tega pripomočka nimamo, lahko le v tanki plasti posujemo kremenčevo mivko, ki nato ob dežju pronica v tla in jih razrahlja. Rahla tla omogočajo boljšo in učinkovitejšo rast travnih korenin,« poudari Klemen Zabret.

Valjanje in gnojenje zelenice

Tudi valjanje je pomembno, saj tako zgladimo površino travne ruše, ki jo bomo pozneje lažje kosili. Za to opravilo uporabimo ročni valjar, ki pa ne sme biti pretežak. Najbolje je, da ima največ približno 80 kilogramov. »Valjanje vrtne trate je pomembno, ker korenine trave pritisnemo ob tla in tako dobijo dober stik z zem­ljo, talno vlago in hranili,« navaja Klemen Zabret. Opravila se ne smemo lotiti, ko so tla mokra, saj jih tako še bolj zbijemo in izničimo prezračevanje. Prav tako bomo z valjanjem naredili veliko škode, če so tla težka, ilovnata.

Če želimo, da bo trava bolje rasla, moramo trato tudi pognojiti in ji s tem zagotoviti dovolj hranil. Izberemo gnojilo, v katerem ni preveč dušika, vsebuje pa naj tudi fosfor, kalij in mikroelemente. »S posebnim vozičkom za sejanje oziroma posipanje trato pognojimo, najbolje z gnojilom z dolgotrajnim delovanjem,« svetuje Marko Gornik.

Gnojil je v ponudbi precej, zato se je o izbiri dobro pogovoriti s strokovnjakom. Obstaja veliko namenskih gnojil za trato s primernim razmerjem makro- in mikrohranil za vse vrste trat. »Specializirana gnojila lahko vsebujejo tudi sredstvo za odstranjevanje mahu (zelena galica) in herbicid, sredstvo za odstranjevanje širokolistnih zeli oziroma plevelov,« pojasni Klemen Zabret. Obstajajo gnojila s počasnim delovanjem, ki jih uporabimo zgolj enkrat na leto, drugače pa gnojimo približno štirikrat do petkrat na leto. »To storimo, ko opazimo, da trata ne raste dovolj oziroma da ni temno zelene barve,« pove Toni Tomše, ki je v svoji dolgoletni praksi ugotovil, da je povsem dovolj navadno gnojilo, kot je mineralno gnojilo NPK-granulat 15-15-15, ki vsebuje tako dušik kot kalij in fosfor. Če se opravila lotimo zgodaj spomladi, kilogram gnojila potrosimo na 35 kvadratnih metrih, če gnojimo maja, pa na 50 kvadratnih metrih.

Dosejevanje in zalivanje

Če se je čez zimo razraslo preveč plevela ali je trata preveč uničena, v zelenici pa so nastale luknje oziroma predeli brez trave, jo moramo obnoviti. Težavo rešimo tako, da te dele spet zasejemo. Tudi za dosejevanje je na trgu veliko semen in mešanic. »Za to imamo posebni mešanici za dosejavanje z obloženim semenom. Mešanica lahko poleg obloženega semena vsebuje tudi gojilo, ki prehrani travne rastline. Prednost obloženega semena je hitrejša kalitev, obloga pa vsebuje tudi gnojilo in absorber vode, ki semenu zagotovi dovolj vlage. Primerna mešanica za dosejevanje je tudi obliž za trato. Mešanica vsebuje gnojilo, kokosova vlakna, absorber vode in huminsko kislino,« ponudbo za dosejevanje povzame Klemen Zabret.

Ko smo zelenico obnovili in jo želimo takšno tudi ohraniti, jo moramo primerno zalivati. Zalivamo toliko, da površina ni suha in da vedno daje videz malce mokre trate. Kako pogosto je to potrebno, je odvisno od vremenskih razmer. Pomanjkanje vlage je namreč glavni razlog za slabšo kakovost trate, kar se najbolj vidi v sušnih mesecih. Takrat zalivamo vsak dan, najbolje zjutraj in zvečer, ko ni pretirane vročine. Na manjših površinah uporabimo cev z razpršilcem, za večje pa lahko uredimo namakalni sistem. »Zalivati moramo temeljito, tako da se tla namočijo v globino vsaj deset centimetrov. Če zlasti poleti travo ob večerih le rahlo popršimo, se lahko zgodi, da se korenine začnejo intenzivneje razvijati tik pod površjem. Celotna trata postane tako bolj občutljiva, saj rastline ne morejo črpati vode globlje, kjer je vlage morda dovolj,« opiše pravilno zalivanje Marko Gornik.

Košnja

Ko smo spomladi poskrbeli za obnovo zelenice, jo bomo čez leto lahko vzdrževali. »Nasvet za lepo trato je preprost, samo kositi in gnojiti,« pravi Toni Tomše. Kdaj bomo prvič kosili, je odvisno od vremena in od velikosti trave. Spomladi ne smemo preveč dolgo čakati, da ne zraste preveč, saj jo ob košenju lahko preveč razredčimo. Kositi ne smemo povsem do tal, ampak na višino tri do štiri centimetre. Običajno velja, da kosimo na deset dni, kar pa je odvisno tudi od letnega časa. Spomladi bo morda košnja potrebna kar vsak teden, poleti, ko se rast skoraj ustavi, pa manjkrat. »Kadar so tla zelo mokra, raje počakamo, ko se nekoliko osušijo. Ob suši pa moramo visoko travo pokositi, saj rastline izgubijo veliko vode skozi liste,« svetuje Gornik. Zaradi nenehne košnje se lahko zgodi, da trato prikrajšamo za hranilne snovi, zato jo moramo pognojiti. Včasih pa je dovolj, da pokošene trave ne pograbimo, ampak jo pustimo na trati, da odmre in razpade ter vrne hranilne snovi v zemljo.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE