Aaltova vaza, kot ji danes pravijo, je nastala davnega leta 1936, ko se je z njo prijavil na natečaj, ki so ga istega leta razpisali v Iittali. Leto po natečaju so jo vključili v finsko predstavitev na svetovni razstavi v Parizu (Aalto je zasnoval tudi finski pavilijon), kar jo je popeljalo v svetovno prepoznavnost. Še istega leta sta jo z ženo Aino vključila v opremo restavracije Savoy, ki sta jo zasnovala v Helsinkih, tako je dobila tudi svoje ime. Izvirno je kolekcija vaz obsegala 11 kosov v petih barvah.

Vaza je bila revolucionarna tako po obliki kot tudi po namenu uporabe. Aalto je organske oblike iz narave želel vnesti tudi v izdelke iz pihanega stekla, za katere so bile prej značilne geometrijske in simetrične oblike. Uporabniku pa je Aalto tudi prepustil odločitev, v kakšen namen bo uporabil ta izdelek iz pihanega stekla. Veliko so se ukvarjali tudi z vprašanjem, kaj je bil resnični navdih za vazo. Nastale so številne interpretacije o tem, kaj je želel z njo povedati, poznavalci pa najpogosteje menijo, da ponazarja jezera na Finskem z valovitim obrežjem. Ne glede na to je postala ikona finskega oblikovanja.

V finski Iittali vsak dan nastajajo omenjene vaze. Posamezno vazo izdelajo v desetih urah v 12 različnih fazah in pri 1100 stopinjah Celzija, pri tem sodeluje sedem pihalcev stekla. Kot pravijo v podjetju, njihovi pihalci stekla že vsa ta leta ohranjajo specifično tradicijo izdelave omenjene vaze, ki je že od nekdaj priljubljeno darilo po celem svetu, ki se lahko prenaša iz roda v rod. Prav tako je del stalne zbirke znamenitega muzeja MoMA v New Yorku.

Alvar Aalto (1898–1976), znan po funkcionalistični arhitekturi in posebnem oblikovalskem slogu, v katerem je kombiniral racionalno arhitekturo in organske oblike, se je zapisal v svetovno zgodovino tudi s stavbami in pohištvom. Verjel je, da mora biti dobro oblikovanje del vsakdanjega življenja, zato je ustvarjal tankočutne izdelke, ki so utelešali to idejo. Delala sta skupaj z ženo Aino Aalto (1894-1949), njuno sodelovanje je bilo tesno, tako da je pri skupnih izdelkih težko določiti, kdo od njiju je avtor. Aino je za Iittalo oblikovala več steklenih izdelkov, med njimi kozarce, vrče in sklede, oblikovane leta 1932, ki jih prav tako še vedno izdelujejo. Sicer pa je tudi ona oblikovala stavbe, interier, pohištvo in tekstil. Zadnji izdelki iz stekla, ki jih je zasnoval Aalto, so iz leta 1954, zanje pa so značilne preproste geometrične oblike.

Ob tej priložnosti so v Iittali pripravili posebno izdajo vaze v smaragdno zelenem odtenku, ki se navezuje na delo Aaltove žene Aine. Podoben odtenek je bil namreč predstavljen leta 1932 v kolekciji, pod katero se je ona podpisala. Dolgo časa so vaze izdelovali le v petih barvah in eni velikosti, danes pa jih je mogoče kupiti tako v različnih barvah kot tudi velikostih. Prav tako so ob tej priložnosti izdelali tudi servirni krožnik Plywood v dveh velikostih, posvečen Aaltovi navezanosti na organske oblike, naravne materiale in naravo.