Podeželski vrt

Sanje vsakega meščana v poletni vročini betonske džungle so senca pod krošnjami dreves, kjer ni slišati ničesar drugega kot škržate in piš vetra. Ko se poleti življenje iz majhnih podeželskih počitniških hiš preseli na prosto, zakaj ne bi na plano prenesli tudi pohištva? »Kovinsko pohištvo je za to najprimernejše. Kovinska postelja postane zofa, priročne mizice lahko stojijo tako zunaj kot znotraj, kamnita stopnica pa se z blazino spremeni v udobno klop. Le blazine je treba pripraviti in jih preobleči v tkanine, namenjene za zunanjo uporabo,« predlaga Maja Mikuž. Bolj kot dež jim škodi močno sonce, zato uporabljamo materiale, kot je akril, ki je odporen proti UV-sevanju sonca in plesni. Tlak terase je po sogovorničinih besedah lahko star in iz nekih drugih časov, le toliko ga je treba urediti, da je čim bolj raven, da nanj lahko postavimo mizo. Senca naj bo naravna. »Pergole, kovinske ali lesene, bodo poleti bogato obrasle s trto, glicinijo ali nevtralnim bršljanom. Za osvetlitev ob večerih uporabljamo zastrte luči, še najbolje sveče v lanternah, da ne motimo narave pri njenem počitku,« še dodaja Mikuževa.

Metropolitanska terasa

Vsako novodobno stanovanje nadstandardnega razreda se ponaša z odprto teraso, ki s svojo kvadraturo mnogokrat presega povprečno kvadraturo bivalne sobe. Takšne terase postanejo podaljšek dnevnih sob in so bolj namenjene počitku in večernemu druženju z gosti. Terasa na fotografiji meri 5 x 5 metrov. Linije so ravne in minimalistične. Barve tkanin naj bodo, predlaga Maja Mikuž, umirjene, od sive do bež, oblazinjenje pa prijetno na otip in udobno. »Material vrtnega pohištva se mora ujemati s stavbnim pohištvom, kot so profili oken in vrat. Tlak terase je lahko kamnit ali iz granitogresa v imitaciji kamna, večjega formata. Pohištvo mora biti iz vremensko neobčutljivih materialov, saj bo ostalo na prostem vse leto, v stanovanjih namreč ni prostora za skladiščenje te opreme,« priporoča sogovornica. Če terasa ni delno pokrita s streho, si senco lahko naredimo s platneno tendo ali večjim senčnikom. Seveda moramo biti pozorni, da so senčila dobro in strokovno pritrjena, da bodo prenesla tudi močnejše sunke vetra. »Za osvetlitev lahko poskrbimo z električnimi lučmi, saj napeljava ni daleč. Paziti pa je treba, da so luči primerne za postavitev na prosto,« še dodaja sogovornica. Ambientalna, zasenčena svetloba je primernejša od slepeče svetlobe reflektorjev. Lanterne s svečami z blagim vonjem po citronki pa v večernih urah odganjajo nadležne komarje. Zasaditev na terasah je načeloma vedno v obliki posodovk. V poletnem času lahko ambient poživijo citrusi ali hortenzije, v zimskem pa lepo obrezani pušpani.

Urbani balkon

»Kruta realnost modernih sosesk. Kje pa! Včasih se na sprehodu z zanimanjem ozrem na balkon kakšnega neuglednega stanovanjskega bloka, ki se šibi pod težo balkonskega cvetja. Odstranite vso staro šaro in neprimerno zasteklitev,« pravi Mikuževa o balkonu, ki ni prav razkošen s površino, saj meri le sedem metrov v dolžino in dober meter v širino. Zasteklitev, kakršna je na fotografiji, po njenih besedah ne bo preprečila zmrzali ali zadušila zvoka, zagotovo pa bo poleti povzročila pregrevanje tako balkona kot stanovanja. »Pogrnite po tleh preprogo iz naravnega kokosa, ki prenese vlago. Najlaže je dobiti leseno pohištvo primerno majhnih dimenzij, ki ga zaščitimo s premazi za zunanje prostore v različnih barvah,« predlaga arhitektka. Tkanine naj bodo vesele in raznolike. Če balkon moti močno sonce, ga lahko zastrete s platnenimi roloji ali vertikalnimi tendami. Zamenjajte navadno belo plafonjero na steni s čim bolj domiselnim. Zlasti pa, še dodaja sogovornica, naj bo ograja polna najrazličnejšega balkonskega cvetja, ki ustvarja najboljšo mikroklimo in najlepši ambient.

Delo in dom, 4. avgust 2010