Stavbno pohištvo je element dinamične komunikacije z neposredno okolico objekta in element, ki pomembno vpliva na zdravje, počutje in storilnost stanovalcev. Njegova vloga je vedno enaka, pravi Jožica Curk iz biroja Curk arhitektura: »Okna in vrata so naša komunikacija z zunanjim svetom. Skozi okna usmerimo pogled v stavbo ali iz nje, sprejemamo svetlobo, zrak, skozi vrata pa vstopamo v stavbo ali izstopamo iz nje.«

Arhitekti načrtujejo vgradnjo stavbnega pohištva skladno z zakonodajo s področja učinkovite rabe energije (Pures 2 in tehnične smernice TSG-1-004), pri čemer upoštevajo primerno razporeditev prostorov, okenskih odprtin in senčenja, da zagotovijo čim manjšo porabo energije za ogrevanje prostorov pozimi in hlajenje poleti. Na posameznih območjih moramo upoštevati še zahteve iz prostorskih aktov, pri obnovi spomeniško zaščitenih objektov pa tudi mnenja in pogoje spomeniškovarstvene organizacije, pravi sogovornica.

Več svobode pri individualnih hišah

Okna in vrata na fasadi hiš so zasnovana drugače kot na fasadi večstanovanjskih stavb. Arhitekti pri hišah poudarijo vhod in okenske odprtine bivalnih prostorov. Hiša je v tem smislu zasnovana prepoznavno in stanovalci se z njo identificirajo, pravi Jožica Curk. Ovoj večstanovanjske stavbe pa predira niz okenskih odprtin, ki se bolj prilagajajo konceptu fasade kot funkciji prostorov. Prav ta raster množice okenskih odprtin na fasadi po besedah Curkove pomembno oblikuje podobo večstanovanjske stavbe.

Pri oblikovanju in detajlih okenskih odprtin za enodružinske hiše si lahko arhitekti privoščijo več svobode kot pri načrtovanju za večstanovanjske stavbe, v obeh primerih pa morajo paziti na zadostno osvetljenost prostorov. Okna je smiselno načrtovati in umestiti v fasadni ovoj hiše tako, da na eni strani pride vanjo prvo jutranje sonce, na drugi pa jo zapusti zadnji večerni žarek, pravi Alenka Kragelj Eržen iz Studia Kragelj arhitekti: »Tako kot v enodružinskih hišah okna in vrata tudi v večstanovanjskem objektu povezujejo prostore z zunanjim svetom – le da gre v tem primeru za balkone in atrije. Funkcija povezovanja je po mojem mnenju povsem enakovredna primarni nalogi oken, torej osvetljevanju prostorov. V večstanovanjskih objektih za neznane kupce je o prostoru in oknih smiselno razmišljati, kolikor je le mogoče prilagodljivo. Največ pozornosti namenjamo funkcionalnosti prostora, postavitvi opreme in kakovosti bivanja, ki jo z vidika toplotne izolativnosti in zaščite pred hrupom zagotavljajo materiali in kakovost stekel.«

Sogovornica dodaja, da bi moralo imeti vsako stanovanje kakovostno in funkcionalno osvetlitev, z vsaj kakšnim oknom do tal, ki omogoča pogled ven tudi otroškim očem. A to je pogosto nemogoče, saj vpliva na višino naložbe, kar investitorjem ne ustreza.

Les je vedno sprejemljiva rešitev

Stavbno pohištvo pomembno vpliva na celovito arhitekturno podobo posameznega objekta. Kadar ga izbiramo za individualno hišo, upoštevamo več dejavnikov, najpomembnejši med njimi so barva, ki je pomembna v razmerju do drugih fasadnih materialov, način odpiranja in cena, pravi Boštjan Matul iz biroja AB objekt: »Velik pomen pripisujem izbiri naravnega materiala. Les je vedno sprejemljiva rešitev. Sodobna lesena okna so namreč zelo kakovostna, zato jih ne bi smeli zavračati zaradi slabih rešitev iz preteklosti, ko tehnologija ni bila na današnji ravni. Omejitve so morda le pri oknih večjih dimenzij. Če želi naročnik čim tanjše okenske profile z eksaktnimi, čistimi linijami, mu predlagamo aluminij.«

Lesu kot materialu za stavbno pohištvo v individualnih hišah daje prednost tudi Jožica Curk, ki pravi, da je največja razlika med zasebnim investitorjem in investitorjem večstanovanjske stavbe v tem, da se prvi odloča na podlagi končnega videza objekta, drugi pa predvsem na podlagi cene, od katere je pogosto odvisna tudi kakovost. »Za individualne hiše predlagamo naročnikom lesena okna ali kombinacijo lesa in aluminija, redkeje kovinska ali okna iz PVC,« pravi sogovornica in doda, da je končna izbira materiala za okenske okvirje sicer odvisna od koncepta hiše. Med lesenimi trenutno prevladuje macesen, aluminijasti pa so največkrat beli ali v temno grafitni barvi. Zaradi predpisov o učinkoviti rabi energije priporočajo trislojno zasteklitev in senčenje na zunanji strani, kar pa je za energijsko varčne in pasivne hiše že obvezno.

Okvirji oken so zaradi izboljšanih toplotnih karakteristik okna in okvirja vedno širši. Najprodornejši proizvajalci že ponujajo okna s tako imenovanimi skritimi profili, ki optično zmanjšajo okvir okna, vendar so precej dražja od navadnih. Cena arhitekturnih in gradbenih elementov pa je po besedah Curkove najpogostejši razlog za neskladje med načrtovanim in izvedenim objektom. Čim manjša toplotna prehodnost je pomembna tudi pri vratih, še doda sogovornica. Enodružinske hiše imajo večinoma tipska lesena vrata (v enaki barvi kot okna) ali pa lesena, zaščitena z aluminijem, medtem ko so v večstanovanjskih stavbah praviloma steklena. Takšna omogočajo pogled na drugo stran, kar je pomembno, saj v večstanovanjskih objektih skoznje prehaja veliko ljudi.

Investitorji večstanovanjskih stavb se pogosto odločajo za cenejše materiale

Večstanovanjske stavbe so praviloma grajene za trg, zato se investitorji pogosteje odločajo za cenejše materiale, pravi Jožica Curk. Kljub sodobni zasnovi stavbe, ki upošteva enaka merila kot individualna gradnja, in kljub dejstvu, da arhitekti izbirajo okna po enakih merilih, imajo okna v večstanovanjskih stavbah pogosto slabše zvočno- in toplotno­izolativne lastnosti, saj se investitorji na koncu odločijo za cenejša, s slabšimi karakteristikami. Vendar, poudarja Boštjan Matul, je vloga stavbnega pohištva z vidika energijske varčnosti zelo velika, kakovost vgrajenega stavbnega pohištva pa je pomembna tudi za vedno bolj ozaveščene kupce stanovanj: »Velikokrat je investitor zavezan k zmanjševanju stroškov naložbe, kar med drugim pomeni cenejše stavbno pohištvo. Tako so zdaj v večstanovanjskih stavbah najpogostejša plastična okna, ki se lahko pozneje na željo arhitektov in strank barvajo ali plastificirajo v najrazličnejše imitacije.«

Matul zavrača imitacije. Po njegovem mnenju mora biti material tudi vizualno predstavljen s svojimi lastnostmi. Večina ljudi bi sicer najraje imela lesena okna, pravi, a jih od tega poleg višje cene odvrne zahtevnejše vzdrževanje. Seveda so izjeme pri večstanovanjski gradnji nadstandardnega tipa, pravi sogovornik in hkrati opozori, da se pojem nadstandard zlorablja oziroma ga investitorji prepogosto pripišejo samo določenemu elementu, na primer zgolj kakovostnejšemu stavbnemu pohištvu, kar pa, seveda, ne ustreza temu pojmu.