Z ustrezno izolacijo fasade lahko v večstanovanjskih stavbah zmanjšamo rabo energije za ogrevanje do 30 odstotkov (v družinskih hišah do 36 odstotkov). Naložba ni majhna – v zgoraj opisanem primeru znaša približno 30.000 evrov, zato je želja stanovalcev po kakovostno opravljenem delu za sprejem­ljivo ceno še toliko bolj razumljiva. A po besedah Tomaža Škerlepa s centra za materiale in konstrukcijo na Gradbenem inštitutu ZRMK se zadeve niso lotili na ustrezen način. Strokovnjaku za toplotno in hidroizolacijo ter prenove in sanacije stavb je namreč že bežen pogled na ponudbi, ki so ju stanovalci uvrstili v ožji izbor, razkril bolj ali manj velika odstopanja.

Sistem mora imeti evropsko tehnično soglasje

Osnovni material za toplotno izolacijo je v obeh primerih ekspandirani polistiren, pri čemer je en ponudnik v ceno vključil običajnega s toplotno prevodnostjo 0,039 W/mK, drugi pa grafitnega s toplotno prevodnostjo 0,032 W/mK. Oba fasadna sistema sta ustrezna izbira, pravi sogovornik, pomembno je tudi, da imata oba tehnično soglasje ETAG 004, saj je le v tem primeru mogoče pridobiti sredstva Eko sklada (seznam ustreznih fasadnih sistemov je objavljen na splet­nih straneh okoljskega sklada).

Z obema je mogoče izpolniti tudi zahtevo Eko sklada po toplotni prehodnosti zunanjih sten, ki mora biti manjša ali enaka 0,30 W/m²K – v prvem primeru mora biti izolacija debela 14 centimetrov, v drugem zadošča že 12 centimetrov. Razlika dveh centimetrov bi stanovalcem prišla še kako prav na obeh zunanjih stenah z balkoni, ki so široki le meter, a Škerlep meni, da se dražja izvedba zaradi zgolj dveh centimetrov ne splača. Bolj upravičena bi bila, če bi se stanovalci odločili za grafitni stiropor v kalupih s toplotno prevodnostjo 0,030 W/mK in z debelino 10 centimetrov, kar pomeni, da bi pridobili štiri centimetre.

Obe ponudbi vključujeta akrilni zaključni sloj in tankoslojni omet, kar je ustrezna izbira glede na to, da bo fasada izolirana z ekspandiranim polistirenom. Če bi izbrali kameno volno, pa bi moral bit zaključni sloj bolj paroprepusten.

Izmere in popis del naj naredi neodvisen strokovnjak

Prvo večje odstopanje v ponudbah so različne izmere površine ovoja stavbe, ki bi ga bilo treba toplotno izolirati – en ponudnik je izmeril 600 kvadratnih metrov, drugi pa le 450 kvadratnih metrov fasadne površine. Razlika 150 kvadratnih metrov v tem primeru pomeni tudi približno 1500 evrov razlike pri ceni za dostavo, montažo in demontažo fasadnega odra. Eden je v ponudbo vključil za 65 kvadratnih metrov dva centimetra debelih okenskih polic, drugi za 45 kvadratnih metrov tri centimetre debelih polic – odstranitev starih in vgradnja novih je v prvem primeru dražja za skoraj 600 evrov. Eden je upošteval zahteve požarne smernice in v ponudbo vključil 20-centimetrski sloj izolacije iz kamene volne nad okni, drugi ne.

Manjših in večjih odstopanj je v obeh ponudbah še nekaj, zato je razlika nekaj tisoč evrov v končnih cenah pričakovana. Če bi hoteli ustrezno primerjati obe oziroma več ponudb, bi morali vse postavke spraviti na skupni imenovalec, opozarja Tomaž Škerlep. To pomeni, da bi moral izmere in natančen popis potrebnih del narediti neodvisen strokovnjak, projektant, vanj pa bi ponudniki vnesli svoje cene. Le tako bi se namreč izognili odstopanjem tako pri količinah kot pri posameznih postopkih, ponudbe pa bi bile razumljive tudi laikom.

Po Škerlepovem mnenju je bila sicer zelo kakovostno narejena ponudba, ki jo je pripravil pooblaščeni izvajalec slovenskega proizvajalca fasadnega sistema. Iz nje je mogoče brez težav razbrati, kateri materiali in koliko jih bo uporabljenih, medtem ko je bila ponudba drugega zelo pomanjkljiva.

Stare police stran, nove z dvignjenim robom in odkapom

Med postavkami, ki jih je sogovornik zaman iskal v obeh ponudbah, je bila oblika novih okenskih polic. Nikjer namreč ni navedeno, ali imajo police ob strani dvignjen rob, kar je zelo pomembno, če želimo preprečiti zatekanje vode po fasadi. Spredaj morajo imeti urejen odkap, da bo voda z njih odtekala stran od fasade, in ne proti njej. Stare police naštetega sicer nimajo, le pod naklonom so vgrajene, a pri zdajšnjem tipu ometa to ni problematično, saj se razmeroma hitro posuši, pravi sogovornik, medtem ko bi se voda, ki bi po vgradnji toplotne izolacije pronicala vanjo, v njej tudi akumulirala. Posledica zamakanja je poslabšanje toplotnoizolativnih lastnosti materiala, ta pa lahko sčasoma tudi odstopi od podlage.

Stanovalci bi se sicer namesto za zamenjavo polic lahko odločili za drugo, cenejšo možnost, in sicer bi lahko stare police zgolj obložili s pločevino. Tako bi bile skupaj s fasado zavarovane pred zamakanjem, res pa je, da bi dežne kaplje in zrna toče, ki bi padali po njih, povzročali razmeroma veliko hrupa, česar pri betonskih policah ni.

Pri vgradnji toplotne izolacije na obstoječih stavbah so velik problem tudi špalete, ki jih ni mogoče zadostno izolirati. Škerlep priporoča, da vsi stanovalci pred izvedbo fasade zamenjajo stara okna z energijsko učinkovitejšimi, saj bodo fasaderji le tako lahko ustrezno obdelali stike med novo fasado in okenskimi okvirji, kar je pozneje zelo težko kakovostno narediti. Nova okna je treba v večstanovanjskih stavbah v skladu s predpisi vgraditi na isto mesto v zidu kot stara (pri družinskih hišah jih je smiselno vgraditi na zunanji rob zidu, saj pozneje vgrajena toplotna izolacija pomeni ustrezno obdelano špaleto). Tudi če bi dobili dovoljenje za vgradnjo oken na zunanji rob zidu, tega v konkretnem primeru ne bi mogli narediti, ker so nekateri stanovalci okna že zamenjali. Pri teh je treba paziti, da toplotna izolacija ne bo segala čez kondenčne odprtine (vsa že zamenjana okna so iz pvc), skozi katere se odvaja vlaga.

Balkone je nesmiselno izolirati le s spodnje strani

Velik izziv pri izdelavi toplotnega ovoja stavbe je izolacija balkonov, kjer na stiku z zidom nastajajo izraziti toplotni mostovi z velikimi toplotnimi izgubami. V idealnem primeru bi morala biti toplotna izolacija položena tako z zgornje kot spodnje strani, a je to v praksi pogosto zelo težko uresničljivo. Kakor pravi Tomaž Škerlep, še ne pozna primera, ko bi balkone pri večstanovanjski stavbi izolirali, kakor je treba. V konkretnem primeru pa ga je zbodlo dejstvo, da je en ponudnik predvidel pet centimetrov toplotne izolacije le na spodnji strani, drugi pa postavke izolacije balkonov sploh ni vključil. Takšno odstopanje je še en dokaz več, da bi moral popis del, povezanih z izvedbo toplotne fasade, opraviti strokovnjak, ki bi vse zahteve spravil na skupni imenovalec, pravi Škerlep in doda, da bi morali stanovalci vsaj poenotiti svoje zahteve. Natančno bi morali vedeti, kaj želijo oziroma kaj potrebujejo, v nasprotnem primeru ne morejo pričakovati primerljivih ponudb.

Dejstvo je, pravi svetovalec, da toplotna izolacija balkonov zgolj na spodnji strani ni smiselna, če jih stanovalci ne nameravajo izolirati še z zgornje strani. Res je sicer, da izolacija spodaj omogoča naknadno izvedbo del tudi na zgornji strani, a za to se večina stanovalcev verjetno ne bo odločila, ker je strošek precej velik, izvedbo pa otežijo tudi drugi dejavniki.

Na zgornji strani bi morali namreč izolirati ne samo ploščo, ampak tudi betonsko ograjo, kar pomeni, da bi bili zdaj meter široki balkoni po novem široki le še dobrih 80 centimetrov. Na samo ploščo pa zaradi balkonskih vrat verjetno ne bi mogli vgraditi šest ali osem centimetrov toplotne izolacije (na tej je treba ustrezno izvesti tudi hidroizolacijo), kolikor bi je morali v skladu zahtevami pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, da bi preprečili toplotni most. Če ta prostor je na voljo, pa je treba vedeti, da bo treba za toliko centimetrov, za kolikor se bo dvignil tlak balkona, dvigniti tudi ograjo, saj mora biti ta po predpisih zaradi varnostnih razlogov visoka 110 centimetrov.

Smiselno je torej bodisi poskrbeti za celost­no sanacijo balkonov bodisi jih pustiti v celoti neizolirane, izolacija zgolj z ene strani je odvečen strošek, poudarja Škerlep.

Debelejša izolacija smiselna le pri celoviti prenovi

Ali so zahteve glede debeline toplotne izolacije, ki jih zahtevata pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah in Eko sklad, prestrogo postavljene? Morda za stavbe z zidovi iz porobetona ali celične opeke, ki že sama po sebi zagotavljata nekaj izolativnosti, ali za stavbe, ki so že izolirane z nekaj centimetri izolacije, pravi sogovornik. Nanje bi lahko vgradili kakšen centimeter manj izolacije, vendar Eko sklad teh že vgrajenih materia­lov ne upošteva, razen če je šlo za priznan izolacijski material, kot je na primer ekspandirani polistiren.

Da bi zidove ob prenovi izolirali bolj, kakor predpisuje Eko sklad, pa se Škerlepu pri večstanovanjskih stavbah ne zdi smiselno. Naložba v dodatne centimetre je po njegovem upravičena le pri družinskih hišah, katerih lastniki so se odločili za celovito energijsko sanacijo, ki vključuje zadostno izolacijo podstrešja, izbiro stavbnega pohištva, ki izpolnjuje zahteve nizkoenergijske in pasivne gradnje, vgradnjo prezračevalnega sistema z rekuperacijo in podobno.

Spodbude Eko sklada za toplotno izolacijo fasade

Na lanski javni poziv Eko sklada, ki je bil namenjen občanom za nepovratne finančne spodbude za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v večstanovanjskih stavbah (7SUB-OB11), je pravočasno prispelo 483 vlog, od tega je bilo za toplotno izolacijo fasade 290 večstanovanjskih stavb dodeljenih 3,4 milijona evrov. Na letošnji poziv (13SUB-OB12) je do prejšnjega tedna prispelo 17 vlog, od tega 10 za toplotno izolacijo fasade. Višina nepovratne finančne spodbude sicer znaša 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter za največ 150 kvadratnih metrov na stanovanjsko enoto v večstanovanjski stavbi.

Za različne ukrepe v eno- in dvostanovanjskih stavbah (6SUB-OB11) je pravočasno prispelo 12.260 vlog, a vse še niso obdelane. Do prejšnjega tedna so občanom za naložbe v toplotno izolacijo fasade dodelili 2,5 milijona evrov oziroma skoraj 20 odstotkov vseh po tem javnem pozivu dodeljenih nepovratnih finančnih spodbud, pravi sekretarka Eko sklada Vesna Vidič. Na letošnji poziv (12SUB-OB12) je do prejšnjega tedna prispelo več kot tisoč vlog, podatka, koliko od teh jih je za toplotno izolacijo fasade, pa še nimajo. Višina nepovratne finančne spodbude tudi v tem primeru znaša največ 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter za največ 200 kvadratnih metrov toplotne izolacije fasade enostanovanjske stavbe in za največ 150 kvadratnih metrov toplotne izolacije fasade na enoto pri dvostanovanjski stavbi.

Preverjen ponudnik z dobrimi referencami

Bralki, ki nam je posredovala ponudbi za izvedbo toplotne izolacije fasade, smo posredovali pripombe in komentarje Tomaža Škerlepa. Po njegovem nasvetu se bodo odpovedali toplotni izolaciji balkonov samo s spodnje strani, saj tega posega nihče ne načrtuje še na zgornji strani. Kakor nam je povedala po pogovoru z nekaterimi sosedi, se bodo verjetno odločili za dražjega ponudnika, ki je po mnenju našega sogovornika sestavil zelo korektno in strokovno ponudbo, stanovalci pa so tudi že preverili nekaj njegovih referenc. Tudi sicer je omenjeni ponudnik vzbujal več zaupanja že ob ogledu objekta in svetovanju glede izbire materiale in potrebnih del, nam je povedala bralka, ki jo je pri drugem ponudniku prav tako zmotilo, da je bil pri debelini toplotne izolacije, ki jo sicer zahteva Eko sklad, pripravljen prirediti številke – da bi prihranili nekaj centimetrov na balkonih, je na teh zidovih predlagal zgolj pet centimetrov izolacije, češ da bo več kot dovolj in da tako ali tako ne bo nihče vedel.