Tudi letos je glavni namen učinkovite rabe energije znižanje stroškov, saj je to prvi odgovor pri 65 odstotkih vprašanih (lani 56 odstotkov), opaziti pa je upad anketirancev, ki želijo bodisi stroške bodisi količinsko porabo ohraniti na enaki (lanski) ravni ob uporabi večjega števila naprav (letos je ta delež devetodstoten, lani je bil dvakrat tolikšen).

Po podatkih državnega statističnega urada je poraba električne energije lani pomenila 23 odstotkov vse porabljene energije v gospodinjstvih. Največ električne energije se je porabilo za delovanje velikih gospodinjskih aparatov (hladilne in zamrzovalne naprave, pralni, sušilni in pomivalni stroji), in sicer 820 GWh ali 26 odstotkov vse porabljene električne energije. Za ogrevanje sanitarne vode se je porabilo 630 GWh (20 odstotkov), za ogrevanje prostorov pa 387 GWh (12 odstotkov) električne energije. Osebni računalniki, monitorji in televizijski sprejemniki v gospodinjstvih so porabili 287 GWh električne energije ali devet odstotkov, razsvetljava pa 266 GWh ali osem odstotkov.

Povprečno gospodinjstvo 
porabi 4000 kWh na leto

Povprečno slovensko gospodinjstvo tako na leto porabi 4000 kWh električne energije, največ za hlajenje živil, sledi priprava tople vode. V povprečju porabi gospodinjstvo v enodružinski stavbi za dobrih 800 kWh več kot gospodinjstvo v večstanovanjski stavbi. Energijsko učinkovito gospodinjstvo bi lahko na leto porabilo vsaj 740 kWh oziroma 19 odstotkov manj elektrike.

Rezultati letošnjega merjenja energetske učinkovitosti slovenskih gospodinjstev kažejo, da je ocenjena letna poraba energije na približno enaki ravni kot pri prejšnjem merjenju. Tretjina gospodinjstev tako porabi od 3000 do 4500 kWh električne energije (lani 20 odstotkov), več kot 4500 do vključno 8000 kWh električne energije porabi 25 odstotkov sodelujočih v raziskavi (lani 23 odstotkov), od 2000 do vključno 3000 kWh energije porabi 32 odstotkov gospodinjstev, manj kot 2000 kWh pa 14 odstotkov. Večji del anketiranih ali 70 odstotkov gospodinjstev ima dvotarifni način obračuna električne energije, dobra četrtina (29 odstotkov) je takšnih z enotarifnim načinom obračuna. V primerjavi s preteklim merjen­jem tu ni zaznati bistvenih sprememb. Dve tretjini (69 odstotkov) jih plačuje mesečni pavšal, obračun porabe jim naredijo enkrat na leto. Večina drugih plačuje po dejanski mesečni porabi.

Prihranek energije 
za pripravo tople vode

K porabi električne energije poleg velikih gospodinjskih aparatov pomembno prispevajo električni bojlerji. Tako poleti kot pozimi so ti najpogostejši način lokalnega ogrevanja sanitarne vode, saj jih uporablja 90 odstotkov vprašanih. Pozimi tako vodo ogrevajo v 77 odstotkih hiš in 98 odstotkih večstanovanjskih stavb. Zgolj za primerjavo: električni pretočni bojler uporabljajo le v dveh odstotkih enodružinskih hiš in v enem odstotku večstanovanjskih.

Skoraj dve tretjini električnih bojlerjev (65 odstotkov) je mlajših od deset let, četrtina je starih med 10 in 15 let, prevladujejo pa tak­šni z zmogljivostjo od 51 do 100 litrov (72 odstotkov). Da za pripravo sanitarne vode ne porabimo preveč električne energije, poskrbimo s primernimi navadami – vodo namreč med prhanjem oziroma miljenjem zapira skoraj 70 odstotkov sodelujočih v raziskavi (75 odstotkov v enodružinskih hišah in 58 v večstanovanjskih).

Pri ogrevanju sanitarne vode obstaja še velik potencial za izboljšanje učinkovitosti, saj bi lahko poleti v vseh enodružinskih stavbah toplo vodo pripravljali s sprejemniki sončne energije ali toplotnimi črpalkami, s čimer bi se poraba energije zmanjšala tudi do 45 odstotkov. V večstanovanjskih stavbah je namestitev sprejemnikov sončne energije in toplotnih črpalk bolj problematična, vendar so se na trgu že pojavile manjše stenske izvedbe toplotnih črpalk za pripravo tople vode, ki so veliko bolj učinkovite od navad­nih električnih grelnikov.

Če bi gospodinjstva zamenjala neučinkovite naprave za pripravo tople vode, hkrati pa zmanjšala uporabo naprav na kurilno olje in povečala uporabo sprejemnikov sončne energije in toplotnih črpalk, bi se poraba energije za pripravo tople vode na leto zmanjšala za 15 odstotkov, prihranjena energija pa bi ob današnjih cenah energije zadoščala za ogrevanje 22.000 stanovanj.

Premalo izkoriščamo obnovljive vire

Večina gospodinjstev je že slišala za elekt­rično energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije, največ za proizvodnjo elekt­rike iz energije sonca (97 odstotkov) in vetra (93 odstotkov). Sledi poznavanje električne energije, pridobljene iz biomase (82 odstotkov) in vode (79 odstotkov). Najmanj anketiranih pozna električno energijo, pridobljeno iz geotermalne energije (63 odstotkov). Poznavanje vseh obnovljivih virov je v primerjavi z lanskim merjenjem ostalo na približno enaki ravni, nekoliko večji upad poznavanja je zaznati le pri poznavanju elekt­rične energije, proizvedene iz energije vode.

Ob vseh prednostih uporabe obnovljivih virov, o katerih lahko slišimo na vsakem koraku, je ta še vedno razmeroma nizka (9-odstotna) in ostaja na približno enaki ravni glede na prejšnje merjenje. V prihodnjih dvanajstih mesecih namerava obnovljive vire začeti uporabljati le nekaj odstotkov anketirancev, natančneje trije odstotki.

Med slovenskimi gospodinjstvi jih je tudi zelo malo takih, ki proizvajajo električno energijo – komaj dva odstotka tistih, ki živijo v enodružinskih hišah. Približno enak odstotek vprašanih pravi, da obstaja verjetnost, da bodo v prihodnjih dvanajstih mesecih začeli sami proizvajati električno energijo.

Največ plinsko-električnih štedilnikov

Slovenci najpogosteje kuhamo na kombiniranem plinsko-električnem štedilniku (37 odstotkov), sledita električni steklokeramični (28 odstotkov) in plinski (13 odstotkov). Preostale tipe štedilnikov najdemo v manj kot desetih odstotkih gospodinjstev.
Najmlajši so električni indukcijski štedilniki, kar 76 odstotkov jih je starih manj kot pet let, najstarejši pa so kombinirani plinsko-električni, med katerimi jih je 21 odstotkov starih več kot 20 let.

V devetih od sto gospodinjstev bodo v prihodnjih dvanajstih mesecih verjetno kupovali nov štedilnik in večina (97 odstotkov) zagotavlja, da bo nova pridobitev energijsko varčna, zanjo pa so v povprečju pripravljeni plačati do 20 odstotkov višjo ceno, kakor stane navadna izvedba. Izbirali bodo predvsem kombiniran plinsko-električni štedilnik (30 odstotkov) oziroma električni steklokeramični (24 odstotkov vprašanih). Lani je bilo takih, ki bi kupili energijsko varčen aparat, 88 odstotkov.

Večina kombiniranih hladilnikov in zamrzovalnih skrinj je starih od pet do devet let, večina teh naprav (med 36 in 40 odstotki) pa po zagotovilu anketirancev spada v energijski razred A.

Starost drugih aparatov v gospodinjstvu je precej podobna, vendar je vseeno zaznati določene razlike – 38 odstotkov pralnih strojev je mlajših od pet let, enak delež pralnih strojev pa od pet do deset let. Več kot polovica (54 odstotkov) sušilnih strojev je mlajših od pet let, tretjina je starih med pet in deset let. Mlajših od pet let je tudi 45 odstotkov pralno-sušilnih strojev, 36 odstotkov je starih od vključno pet do deset let, dobra desetina pa več kot deset let. Skoraj polovica (42 odstotkov) pomivalnih strojev je mlajših od pet let, tretjina (33 odstotkov) je starih med pet in deset let.

Za vse naprave velja, da večinoma spadajo v energijski razred A (od 38 in 41 odstotkov), izjema so pralno-sušilni stroji, ki večinoma spadajo v energijski razred A+.

V večini gospodinjstev uporabljajo naprave v času cenejše tarife (med 50 in 65 odstotki, razen pri pomivalnem stroju, kjer je takih 41 odstotkov).

V prihodnjih dvanajstih mesecih bodo nov pralni stroj oziroma pomivalni stroj najverjetneje kupili v približno šestih odstotkih gospodinjstev, skoraj 90 odstotkov jih bo izbralo energijsko varčno napravo, za katero so v povprečju pripravljeni plačati za 13 do 16 odstotkov višjo ceno.