V podrobnosti, zakaj oprano perilo smrdi, kaj pomeni pranje pri nizki temperaturi in kako učinkoviti so odstranjevalci madežev, se tokrat ne bomo spuščali, bomo pa prevetrili nekatere bolj tehnične zmote in resnice o pranju perila. Dejstva o tem, ali imajo novejši stroji res krajšo življenjsko dobo, katere vrste detergentov uporabljati in ali je res treba dodajati sredstva za mehčanje vode, smo preverili pri dolgoletnem serviserju gospodinjskih aparatov.

Življenjska doba in okvare

Predvidena življenjska doba pralnih strojev ob normalni uporabi, torej približno pet pranj na teden, je nekje do deset let, povprečna pa od pet do sedem let. Pogosto slišimo, da imajo novejši pralni stroji bistveno krajšo življenjsko dobo, kot so jo imeli včasih, a to drži le deloma, pojasni Miran Pirc iz Radov­ljice, mojster z več kot dvajsetletnimi izkuš­njami s servisiranjem električnih aparatov. »Včasih se je veliko manj pralo. Čakali smo, da je bil stroj poln, danes pa je malo drugače, saj se preoblačimo tudi večkrat na dan. Upoštevati moramo tudi razliko v ceni danes in pred 30 leti, ko je bilo za nakup potrebnih kar nekaj prihrankov. Poleg tega imajo stroji danes bistveno močnejšo centrifugo, številna tipala in veliko več elektronike, zato je tudi možnosti za okvare več. Ne nazadnje je tu še višja cena rezervnih delov in servisiranja kot nekoč, zato se pogosto zgodi, da se popravilo preprosto ne izplača.«

Za okvare, ki niso posledica obrabe, so najpogosteje krive napake uporabnikov, ki bi jih bilo z nekaj previdnosti mogoče preprečiti. Sogovornik omeni tujke v bobnu – žepe bi morali redno pregledati, preden damo oblačila v koš za umazano perilo, in ne takrat, ko jih nalagamo v stroj in za takšna opravila praviloma nimamo časa, pranje stvari, ki ne sodijo v pralni stroj (denimo razne preproge, težke odeje ...), težave lahko povzročijo tudi t. i. lovilci barv v obliki lističev, ki preprečujejo obarvanje perila, hitro pa zaidejo v dele stroja, kjer otežujejo ali onemogočajo črpanje vode.

Energijska učinkovitost

Razlike v porabi vode med najnovejšimi stroji in tistimi izpred desetih let so res velike. Za lažjo predstavo: včasih je pralni stroj za pranje petih kilogramov perila porabil tudi do 150 litrov vode, medtem ko je novodobni z zmogljivostjo do sedem kilogramov porabijo le še približno 40 litrov. Zanimalo me je, kakšne pa so dejanske razlike med energijskimi razredi – ali stroj v razredu A+++ res porabi toliko manj elektrike kot stroj v razredu A+, da se začetna investicija v energijsko učinkovitejši in zato tudi dražji stroj izplača. »Razlike pri porabi elektrike niso tako velike – mogoče 20 do 30 odstotkov. Glavni problem je poraba vode – za manjšo porabo je torej treba dovesti v stroj manj vode, posledice tega pa so nam dobro znane. Na porabo električne energije vplivajo še drugi dejavniki – pri inverterskem motorju denimo skoraj ni okvar in ima veliko manjšo porabo od klasičnega s ščetkami. Investicija v boljši stroj mora biti navsezadnje tudi investicija v prihodnost (onesnaževanje okolja), to pa ved­no nekaj stane,« meni mojster Pirc.

Do zanimivih ugotovitev so prišle tudi potrošniške organizacije, ki vsako leto opravijo primerjalno testiranje pralnih strojev. Letošnji rezultati razkrivajo, da imajo stroji še vedno težave z izpiranjem, programi pranja so vedno daljši, delovanje je glasno, in kar je najpomembnejše: manj ko je perila v stroju, večja je poraba, so zapisali pri Zvezi potroš­nikov Slovenije. Poraba energije se namreč po njihovih ugotovitvah ne zmanjšuje sorazmerno z manjšo količino perila, ki ga peremo, če bobna ne napolnimo do vrha, tako kot obljubljajo proizvajalci.

Pralna sredstva in mehčalci vode

Po mnenju sogovornika oblika pralnega sredstva (tekoči detergent, kapsule, prašek ...) ne vpliva na življenjsko dobo pralnega stroja, »je pa dejstvo, da so klasični praški najboljša rešitev. Kako se kaj izpira, pa je že druga stvar, zato je pri nakupu dobro pogledati tudi podatke o možnosti dodatnega splakovanja, ki ga je pri boljših strojih mogoče nastavljati (omogočajo tudi do štiri dodatne cikle izpiranja).«

Dotaknimo se še t. i. mehčalcev vode, sredstev, ki domnevno preprečujejo nalaganje vodnega kamna v notranjosti stroja. Proizvajalci nas v oglasih prepričujejo, da brez njih ne gre, saj da se bo stroj zaradi debelih oblog vodnega kamna na grelcu prej ali slej pokvaril. Po drugi strani menda ta sredstva škodujejo gumijastim in plastičnim delom stroja, predvsem pa so škodljiva za zdravje in okolje.

Kako hitro se kamen nalaga na vitalne dele stroja, je odvisno predvsem od trdote vode in temperature pranja – višja ko je temperatura vode, močneje se iz nje izloča apnenec. Pirc svetuje zvrhano mero previdnosti: »Razni mehčalci vode so lahko škodljivi predvsem za starejše stroje, ki na grelcih nimajo pravih nanosov in jih sčasoma poškodujejo, medtem ko pri novejših modelih ni več zaslediti teh težav. Uporaba je smiselna, če se sredstvo uporablja po navodilih, zgolj občasna uporaba nima velikega učinka. Ob uporabi raznih dodatkov se moramo vedno tudi vprašati, kaj se zgodi, ko sredstvo zapusti stroj, zato jih odmerjajmo z razumom. Narava in denarnica nam bosta hvaležni.«

Resnici na ljubo se grelci, ne glede na pogostost in temperaturo pranja, po izkušnjah serviserjev le redko pokvarijo, delež okvar zaradi nabiranja vodnega kamna pa je skoraj zanemarljiv. Kot cenejšo, predvsem pa do okolja in zdravja prijaznejšo alternativo za preprečevanje nastajanja apnenčastih oblog zato svetujejo uporabo belega alkoholnega kisa. Deciliter tega bo med pranjem pri višji temperaturi nadomestil uporabo mehčalca, za temeljitejše čiščenje apnenčastih oblog pa nekajkrat na leto pri najvišji temperaturi zaženite prazen stroj, v katerega ste vlili od pol litra do liter kisa. Podobno blagodejen učinek ima soda bikarbona.

Strojno sušenje

Najvarčnejši so sušilni stroji s toplotno črpalko, ki porabijo tudi do 40 odstotkov manj energije kot tisti s klasično tehnologijo. Poleg občutno manjše porabe energije je njihova prednost v tem, da je sušenje veliko bolj nežno in torej primerno tudi za občutljive tkanine – temperatura sušenja je namreč bistveno nižja, kljub temu pa se perilo posuši enako hitro. Čeprav so bili ti stroji doslej razmeroma dragi, so se po ugotovitvah zveze potrošnikov cene dovolj znižale, da so postali dostopnejši širšemu krogu uporabnikov. Na jesenskem testu so namreč primerjali sušilnike v cenovnem razponu od približno 1600 do nekaj manj kot 400 evrov in ugotovili, da lahko dober stroj kupite že za manj kot 500 evrov.

Pirc med najpogostejšimi napakami pri uporabi sušilnikov navede preslabo čiščenje filtrov in kondenzatorjev v stroju. »Pri novejših strojih s toplotno črpalko se kondenzatorja ne da odstraniti, tako da bi bil skoraj potreben obisk serviserja. Postopek čiščenja je priporočljivo ponoviti približno na dve leti, odvisno od intenzivnosti sušenja.« Nekoliko več težav pa je s kombiniranimi pralno-sušilnimi stroji. »Pokvarljivi so toliko bolj, kolikor so bolj obremenjeni – gre namreč za dva stroja v enem. Pranje je lahko enako učinkovito, medtem ko se sušenje ne more primerjati z boljšimi sušilniki,« povzame serviser.