Straniščna školjka iz blata

Veliko držav v razvoju nima klasičnih straniščnih školjk, kot jih poznamo pri nas, niti ustrezne kanalizacije ali drugih sistemov za odstranjevanje odplak, kar lahko povzroči širjenje bakterij in okužb z vodo. S temi vprašanji v mislih je oblikovalka Virginia Gardiner našla rešitev za obe težavi – imenuje se  LooWatt. Eko-stranišče je narejeno iz povsem naravnih materialov – pretežni del (kar 90 odstotkov) je narejen iz konjskega gnoja, z biološko razgradljivo podlago. Ko je posoda polna, lahko odpadke s pomočjo biodigestorja ali fermentorja spremenimo v energijo, natančneje v bioplin, hkrati pa inovativna wc školjka prinaša rešitev za težave s sanitarijami in viri energije v nerazvitih državah.

Opeka iz kravjega gnoja

Indonezijski študentje so v želji najti rešitev za vedno večje količine živalskega gnoja prišli na idejo, da bi iz tovrstnih odpadkov izdelovali opeko. Ta je kar 20 odstotkov bolj odporna in bistveno lažja od klasične glinene opeke, poleg tega pa njena proizvodnja občutno manj škoduje okolju. EcoFaeBrick opeke predstavljajo rešitev tako za odvečne količine živalskih iztrebkov, varujejo okolje in hkrati lokalnim farmam zagotavljajo nov vir prihodkov.

Elektrika iz pasjih kakcev

Park v bližini ene najbolj slavnih ameriških univerz MIT, ki je sicer znan kot priljubljeno sprehajališče za pse, je zahvaljujoč projektu Matthewa Mazzotte postal energetsko samozadosten. Projekt imenovan “Park Spark” lastnike psov nagovarja, naj pasje iztrebke namesto v koš za smeti raje odvržejo v posebne digestorje oz. fermentacijske posode ali rezervoarje, v katerih poteka mikrobiološka razgradnja organskih snovi. V velikih bobnih oz. zbiralnikih se nato metan, ki se sprošča iz pasjih iztrebkov, pretvarja v energijo, s katero se ponoči napaja javna razsvetljava v parku. Nenavaden izum pomaga tudi pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, sofinancirata pa ga tako mesto kot tamkajšnja univerza.

Kravji iztrebki za delovanje podatkovnih centrov

Prednosti živalskih iztrebkov so prepoznale tudi nekatere multinacionalke. Hewlett Packard, Microsoft in Google so denimo prišli na idejo o sodelovanju z ameriškimi proizvajalci mleka, s katerimi so razpravljali o možnosti ustanovitve podatkovnih centrov, ki bi jih poganjali živalski iztrebki. Edina ovira je začetna investicija v opremo, a po drugi strani bi bil rezultat zares izjemen – ena krava bi denimo lahko v povprečju zagotovila dovolj energije za delovanje 100 W žarnice.

Biogorivo iz gospodinjskih odpadkov

Britansko podjetje Geneco je volkswagnovega hrošča predelalo v prikupno vozilo na biogorivo. Bio-Bug, kot so ga poimenovali, bi s predelavo gospodinjskih odpadkov (vključno z iztrebki hišnih ljubljenčkov) iz 70 domov pri nizki porabi na leto lahko naredil okoli 10.000 kilometrov. Avto sicer deluje tudi na klasični bencin, a z biogorivom teče lepše.

Eko burger

Biogorivo, opeka iz gnoja, stranišče iz iztrebkov – kaj pa meso iz blata? Znanstvenik Mitsuyuki Ikeda, s centra za preučevanje okolja v Okayami, je razvil t.i. “poop burger.” Beljakovine in maščobe je ločil od človeškega blata ter jih zmešal s pikantnimi sestavinami kot sta soja in omaka za zrezke. Jedci mesa in vegetarijanci se bodo morda zmrdovali, a umetno meso je bilo narejeno s ciljem zmanjšati emisije ogljika v zraku, saj mesnopredelovalna industrija na svetovni ravni proizvede kar 18 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov.