Če zanemarimo stroškovni vidik, nekateri izberejo električna ogrevala, ker stavba nima možnosti priključitve na daljinsko ogrevanje, nima prostora za kotlovnico in ne dimnih tuljav. Odločitev za elektriko ob celoviti prenovi ogrevalnega sistema, ko obstajajo tudi druge možnosti, predvsem raba obnovljivih virov energije, pa ni okoljsko ozaveščena odločitev. Elektrika je namreč najdragocenejši vir energije, ker je vsestranska in v vsakdanjem življenju za druge namene nenadomestljiva.

Cevni električni

V radiatorjih se električna energija pretvarja v toplotno tako rekoč brez izgub, vendar je racionalnost električnega ogrevanja, tako kot vsakega drugega, zelo odvisna od tega, kako dobro je stavba toplotno izolirana oziroma koliko toplote iz nje izpuhti v okolico. Če so toplotne izgube stavbe zelo velike, potrebujemo električne radiatorje večje moči. Temu mora zadostovati tudi pri elektropodjetju naročena priključna moč odjemalca; višja namreč pomeni dražjo elektriko.

Za dogrevanje in sušenje brisač v kopalnici so najpogostejša izbira cevni električni radiatorji, napolnjeni z oljem, ki ga ogrevajo električni grelniki. So pogosta izbira v hišah s talnim ogrevanjem, saj nizka temperatura vode v talnem ogrevanju ni primerna za delovanje radiatorjev. Ponudba takšnih ogreval je zelo velika, in posebno če potrebujemo samo za nekaj kosov, lahko izbiramo tudi med oblikovalsko dovršenimi ali ekstravagantnimi rešitvami, t. i. dizajnerskimi radia­torji. Nekateri so namenjeni le za toplovod­no ogrevanje, za priključitev na elektriko ali pa so kombinirani.

Skandinavski radiatorji

Za ogrevanje večjih prostorov se uveljavlja več tipov t. i. varčnih električnih radiatorjev z natančnim termostatskim krmiljenjem. Posebna izvedba so t. i. norveški radiatorji, visoki do 40 cm z močjo od 400 do 2000 vatov, pri katerih topel zrak izhaja iz rež na zgornji strani in je usmerjen neposredno v prostor. Delujejo na način blage konvekcije ogretega zraka, ki jo omogoča nizkotemperaturni režim grelca. Ta je razlog, da se večina toplega zraka ohrani pri tleh. Ti radiatorji so nameščeni na nosilcih nad tlemi.

Drugi tip kompaktnih električnih radiatorjev, ki prav tako prihaja iz Skandinavije, je podoben nekaj centimetrov debelim, lepo obdelanim ploščam elegantne oblike, pri katerih reže niso vidne. Tako kot prejšnji temelji na naravnem kroženju (konvekciji) zraka, brez ventilatorja. Hladen zrak vstopa v spodnjem delu, posebno konstituiran grelec velike površine ga segreje in na zgornjem delu izstopa topel zrak.

IR-paneli

V nasprotju s tema dvema tipoma radiatorjev pa infrardeči (IR-) paneli ne delujejo na podlagi kroženja zraka, temveč sevanja. Videti so kot plošče iz različnih materialov (pločevine, umetnih mas, celo stekla in kamna, lahko so poslikani), ki jih namestimo na stene ali strop, z distančniki ali brez njih. Pri ogrevanju z njimi se toplota začuti zelo hitro, saj imamo občutek, kot bi nas iz smeri ogrevala obsevalo sonce. Ker naše telo pri obsevanju z infrardečimi žarki, ki so tudi del naravnega sevanja sonca, občuti ugodje že pri nižjih temperaturah, v primerjavi z električnimi radiatorji prihranimo precej energije. Delovanje IR-panelov je neslišno, ne svetijo in ne žarijo. Toplota, ki jo oddajajo, se shranjuje v stenah, tleh in predmetih v prostoru, ki jo pozneje oddajajo nazaj v prostor. Pri izbiri mesta za IR-panele pa moramo preprečiti možnost, da bi se jih človek dotaknil, ko so vključeni. Njihova površina se namreč ogreje tudi na 100 stopinj Celzija. Primerni so za dodatni ali osnovni vir ogrevanja.