»Potem ko smo predlani ugotovili, da se je kakovost preizkušenih peletov v povprečju poslabšala, lani pa testa nismo opravili, so rezultati letošnjega preizkusa takšni, kot so jih vajeni na najbolj razvitih trgih,« je zadovoljen Boštjan Okorn, vodja primerjalnega testiranja in strokovnjak za tehnologijo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Predlani, denimo, je od 25 vzorcev na preizkusu oceno »zelo dobro« dobilo le šest vzorcev, pet jih je bilo ocenjenih z oceno »dobro«, dva z oceno »povprečno«, trije so dobili oceno »pomanjkljivo«, oceno »nezadovoljivo« pa je dobilo kar devet vzorcev.

Rezultati letošnjega testa (izveden je bil v okviru projekta Čisti peleti, ki ga sofinancira Eko sklad), kažejo povsem drugačno sliko: 18 jih je dobilo oceno »zelo dobro«, dva »dobro«, pet »pomanjkljivo«, ocene »nezadovoljivo« pa tokrat ni dobil noben vzorec. »Test smo opravili na enak način kot v preteklih letih, na podlagi izkušenj pa smo preverili še dodatna parametra.

Pri tehtanju vreč smo ugotovili, da je v njih v povprečju 15 kilogramov peletov, med posameznimi vrečami pa smo izmerili minimalne razlike, ki praviloma niso presegle enega odstotka. Podobno letos ni bilo nobenih težav z deležem prašnih delcev (manjših od 3,15 mm) v vreči, saj ni nikjer presegel 0,75 odstotka,« je pojasnil Okorn.

V tabeli z rezultati testa so nanizani le rezultati standardnih testiranj, pravi Okorn: »Pri vseh vzorcih smo izmerili vsebnost vode, ki pri nobenem ni presegla 8,5 odstotka (dovoljenih je 10 odstotkov). Prav tako pri testu gostote nasutja nobeden od vzorcev ni zdrsnil na nižjo raven kakovosti. Meja je pri 600 kg/m³, najslabši rezultat pa je bil 622,35 kg/m³.« Tokrat med testiranimi vzorci ni bilo nobenega, pri katerem bi bila vrednost mehanske obstojnosti manj kot 96,5 odstotka, ki jo morajo preseči peleti, da so uvrščeni vsaj v kakovostni razred B.

Prva tako je velika večina vzorcev brez večjih težav dosegla kakovostni razred A1 pri analizah deleža pepela, šest se jih je uvrstilo v razred A2, dva vzorca sta ustrezala kakovostnemu razredu B, neustreznih peletov pri tem preizkusu niso našli.

Na letošnjem testu je 18 vzorcev dobilo oceno »zelo dobro«, dva »dobro«, pet »pomanjkljivo«, ocene »nezadovoljivo« pa tokrat ni dobil noben vzorec.

Neustreznih vzorcev letos ni bilo

»Glede na to, da se v laboratoriju ni znašla niti ena vreča z zares slabo vsebino, smo z letošnjim testom zelo zadovoljni. Leta 2013 kar 30 odstotkov vzorcev ni ustrezalo nobenemu kakovostnemu razredu, medtem ko letos neustreznih vzorcev ni bilo, kar 60 odstotkov pa se jih je uvrstilo v najvišji kakovostni razred,« je predstavitvi rezultatov testiranja poudarila Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Po njenih besedah imamo v Sloveniji trenutno evidentiranih 21 proizvajalcev (seznam je objavljen tukaj), ocenjena proizvodnja lesnih peletov je bila v letu 2016 nekaj manj kot 120.000 ton, ocenjena raba pa več kot 170.000 ton. »Slovenija je tako kljub povečevanju proizvodnje še vedno velika neto uvoznica peletov, pri čemer jih večino (41 odstotkov) uvozimo iz Romunije, sledijo Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Avstrija,« je še dejala Krajnčeva.

Po besedah Hinka Šolinca, direktorja Eko sklada, je lesna biomasa eden glavnih obnovljivih virov energije za ogrevanje, zato Eko sklad že več let ponuja ugodne kredite in subvencije za nakup sodobnih kurilnih naprav na lesno biomaso, ki dosegajo visoke izkoristke: »Zavedamo se, da so lahko optimalni prihranki energije in zmanjšanje onesnaževanja zraka doseženi le ob uporabi kakovostnega kuriva in kakovostne kurilne naprave, za kar sta ključna tuid pravilno označevanje lesnih peletov in dobra informiranost potrošnikov.«

Letošnji preizkus je pokazal, je označevanje peletov občutno boljše kot prejšnja leta. Pri 16 vzorcih je bil na vreči označen kakovostni razred z enim od certifikatov proizvajalca, najbolj pogosto EnPlus, a tudi DIN in S4Q. »Odkrili smo štiri vzorce, ki so na testu dosegli slabši rezultat, kot bi ga morali glede na označeno kakovost. Razlike so resda sorazmerno majhne, a pri testu smo upoštevali stroga merila, ki jih postavlja standard, zato smo vse omenjene vzorce kaznovali z odvzemom točk, tako da so na koncu vsi dobili 20 točk oziroma so se uvrstili na spodnji rob ocene 'pomanjkljivo',« je še dejal Boštjan Okorn.