S sprejetjem uredbe sledimo cilju Evropske komisije, da se do leta 2012 delež zelenih javnih naročil povzpne na 50 odstotkov. Uredba določa minimalne obvezne okoljske zahteve in način njihovega vključevanja v postopke javnega naročanja, vsebuje pa tudi priporočila za doseganje višjih okoljskih standardov. Namesto najcenejše ponudbe bo imel naročnik, torej proračunski porabnik, možnost izbrati tisti proizvod, ki bo manj obremenjeval okolje v celotnem življenjskem ciklu proizvoda ali porabljal manj energije za svoje delovanje.

Zahteve bodo za zdaj veljale za 11 predmetov javnega naročanja: električno energijo, živila in gostinske storitve, pisarniški papir in higienske papirnate proizvode, elektronsko pisarniško opremo, televizorje, hladilnike, zamrzovalnike, pralne in pomivalne stroje, klimatske naprave, stavbe, pohištvo, čistila, čiščenje, pranje perila, vozila, avtobusni prevoz in pnevmatike.

Med temeljnimi okoljskimi zahtevami za stavbe, ki so predmet javnega naročanja, uredba zahteva najmanj 30-odstotni delež lesa ali lesnih tvoriv v celotni prostornini materialov, vgrajenih v stavbo (brez notranje opreme). V Umanoteri in Slovenskem E-forumu so prepričani, da je ta zahteva pomemben korak k prepoznavanju vrednosti lesa kot naše edine gospodarsko pomembne surovine. Gozd in les sta namreč obnovljiva in zato v središču trajnostnega razvoja, sprejeta uredba pa podpira prehod v nizkoogljično družbo, pravijo okoljevarstveniki in dodajajo, zelena javna naročila ustvarjajo trg za izdelke domače lesnopredelovalne dejavnosti in odpirajo priložnosti za nova delovna mesta v gozdarstvu, lesarstvu in oblikovanju. Da bo uredba pospešila rabo lesa v javnih zgradbah, so prepričani tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

V društvu Cipra pa so pohvalili določbe glede okoljskih zahtev za osebna in transportna vozila ter storitve avtobusnega prevoza, ki bodo pomembno prispevale k čistejšemu zraku in zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.