Gospodarska kriza, vladni varčevalni ukrepi in krčenje socialne države bodo razmere še poslabšali, zato povečanje samopreskrbe s hrano kmalu ne bo več visokoleteča krilatica, temveč eksistencialna nujnost. Majhen, a pomemben korak k večji prehranski samopreskrbi je naredila Štafeta semen.

Zavedanje, da prehransko samopreskrbo lahko povečamo tudi z lastno pridelavo hrane, je energično in nenehno nasmejano Ireno Rotar iz Eko civilne iniciative Slovenije (Ekoci) privedlo do pobude o vseslovenski akciji izmenjave semen avtohtonih in tradicionalnih kmetijskih rastlin.

»Ljudje menijo, da so le hibridi in nove sorte moderne, napredne, odporne, da imajo visoke hektarske donose in se ekonomsko izplačajo. Vse to s kratkoročnega vidika. Pozabljamo pa na prednosti starih avtohtonih sort: odpornost, boljša in pestrejša hranilna sestava, možnost pridelave lastnih semen, prilagojenost na krajino, podnebje,« piše Nada Odar iz Centra za trajnostni razvoj podeželja.

Slovenija je izgubila že 82 odstotkov avtohtonih semen, 80 odstotkov semen pa je iz tujine. To pomeni, da s tem, kaj in koliko bomo »sejali in poželi«, upravljajo brezkompromisne multinacionalke. Izgubljanje suverenosti nad prehranskimi viri pa ne pomeni le poti v prehransko krizo, temveč tudi izgubljanje narodnega bogastva. Zato skrb za ohranjanje avtohtonih semen ni samo dolžnost države, ampak vseh državljanov.

Združenje Starovercev celo verjame, da imajo semena duhovni pomen. Čebula, na primer, varuje pred zlimi duhovi. »Razpolovljena ali razdeljena na četrtine in nameščena doma absorbira negativne energije, zlo in bolezen. Čebula pod blazino prinese preroške sanje. Zaradi kupolaste oblike, zaporednih mesnatih luskolistov in močnega vonja jo simbolično povezujemo z ustrojem Ega, ki ga duhovna izkušnja lupi po plasteh, vse do praznote. Od tam ni več ovire do univerzalnega Duha.«

Celoten članek si lahko preberete v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.