13. december je pred uvedbo gregorijanskega koledarja veljal za najkrajši dan v letu.

Navada sejanja božičnega žita izvira še iz predkrščanskih časov. Nekdaj so namreč verjeli, da bo pridelek v prihodnjem letu obilnejši, če bodo ob koncu leta v hiši posejali mlado žito.

Kasneje je obveljalo, da ga je treba vzgojiti do božiča. Po starih šegah so ga sejali na različne decembrske datume – na god svete Barbare, 4. decembra, na Marijin praznik, 8. decembra, ter na god svete Lucije, 13. decembra. Dalj pa raje ne odlašajte, da bi do praznikov lepo ozelenelo.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: BREZ BOŽIČNE ZVEZDE NE GRE

Kako ga posejemo

V Sloveniji poznamo za božično žito veliko imen: na Gorenjskem je božično žito, na Štajerskem kaljeno žito, pšenička mu pravijo na Dolenjskem, v Beli krajini pa večno življenje.

Semena enakomerno razporedite po navlaženi zemlji in jih prekrijte s tanko plastjo prsti. Kalila bodo od 10 do 14 dni. Skrbite, da bo substrat ves čas vlažen. Lončka z božičnim žitom ne hranite v bližini radiatorjev, raje ga postavite v najhladnejši del sobe. Če mu bo pretoplo, bo sicer res hitreje rastlo, a tudi hitreje propadlo – zelene bilke bodo porumenele ali prehitro pognale v višino in se pod svojo težo zlomile.

Če žito zraste previsoko, ga s škarjami enkrat ali dvakrat skrajšajte na želeno višino. Najlepše pa je seveda, dokler je nepostriženo.

Po tradiciji se božično žito pusti rasti do svetih Treh kraljev, lahko pa celo do svečenice, 2. februarja.

MORDA VAS ZANIMA TUDI: SETVENI KOLEDAR – DECEMBER 2023