Pastinak, ki je samo slovenski

Pastinak, ki je samo slovenski

Ste morda že poskusili sladoled iz pastinaka? Lešnikast okus njegovih korenov, podobnih peteršiljevim, je v izbrani kulinariki zelo popularen, toda ali ste vedeli, da imamo v Sloveniji prav posebno vrsto, ki je v botaničnem smislu že skoraj dvesto let zvezda svetovnega slovesa? To je Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. fleischmanni), ki je ravnokar dobil svojo knjižno monografijo. Avtorji so botaniki Nada Praprotnik, Jože Bavcon in Blanka Ravnjak.

Kako neki, da je »en naš navaden« peteršilj, kot se je izrazil vodja Botaničnega vrta v Ljubljani, postal svetovna znamenitost? V 30. letih 19. stoletja, ko ga je odkril vrtnar ljubljanskega botaničnega vrta Andrej Fleischmann, so si botanični navdušenci želeli pridobiti za svoje zbirke redkosti, ki so rasle na zelo omejenem območju – takšen je bil rebrinec ali pastinak, ki je uspeval samo na ljubljanskem Grajskem hribu. Takšnim rastlinam pravimo endemiti in Fleischmannov rebrinec je ena od 22 vrst rastlin, ki v naravi rastejo le znotraj meja naše države. Pravzaprav je zelo kmalu po odkritju zaradi nabiranja za evropske herbarijske zbirke z Ljubljanskega gradu izginil, ohranil se je le v ljubljanskem botaničnem vrtu, kamor ga je nasadil Fleischmann. Po poročilih Jožeta Bavcona, vodje Botaničnega vrta v Ljubljani, pa tu dandanes potrebuje kar nekaj vrtnarske nege, da se ohranja, medtem ko je v botaničnem vrtu v švedski Uppsali, kjer so ga, podobno kot v mnogih drugih podobnih ustanovah vzgojili po izmenjavi semen, celo nekoliko invaziven.

Pred leti so botaniki Fleischmannov rebrinec zasadili tudi v atriju ljubljanskega gradu, blizu glavnega vhoda, in mu posvetili naravoslovno pot Po poti Fleischmannovega rebrinca. Leta 2012 je Pošta Slovenije tej endemitski kobulnici v čast izdala znamko – na njej je jasno videti, da v nasprotju z številnimi belo cvetočimi sorodnicami cveti rumeno.

Fleischmannov rebrinec je po vsej verjetnosti nastal z mutacijo dedne zasnove navadnega rebrinca. Skoraj po vseh lastnostih je na las podoben navadnemu rebrincu, le njuni listi se bistveno razlikujejo, saj je »peteršiljčkavost« pri Fleischmannovem rebrincu veliko bolj nadrobno narezana kot pri navadnem. Botanično temu pravimo, da ima prvi dvakrat pernato deljene liste, medtem ko ima drugi enkrat deljene. Vsekakor imajo listi pri Fleischmannovem rebrincu bistveno bolj filigransko obliko. In seveda je prav tako kot navaden pastinak, ki je pred stoletji v nekaterih delih Evrope predstavljal celo pomembnejšo hrano kot krompir, užiten.

Še sveža knjiga Fleischmannov rebrinec prinaša botanični pogled v zgodovino, značilnosti vrste in primerjavo s sorodnicami, kulinarično rabo rebrinca in njegovo "posvetno slavo": vlogo turistične znamenitosti. Vzporedno je napisana v slovenščini in angleščini, izdajal pa jo je Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo.

Če vas zanima recept za pripravo pastinakovega sladoleda, ga preberite tukaj.

Julijana Bavčar

Odgovorna urednica Delaindom, poznavalka vrtnih tem in ljubiteljica rastlinskega sveta.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE