Listopadna grmovnica z botaničnim imenonom Hydrangea, ki jo videvamo po vsej Evropi, ni izvorna prebivalka tega dela sveta, temveč je prišla iz daljne Vzhodne Azije (Japonske, Kitajske, Himalaje, Koreje in Indonezije), konec 18. stoletja najprej na portugalsko atlantsko otočje Azori, od tam pa se je prek Portugalske kmalu razširila po Evropi. Le ena vrsta izvira iz Amerike. Domačini azorskega otočja imajo hortenzije za simbol arhipelaga.

In kako je z enkrat modrimi, spet drugič rožnatimi cvetočimi kroglami na grmovih hortenzij? Pri velelistnih hortenzijah (Hydrangea macrophylla), ki smo jih navajeni iz tradicionalnih vrtov, je na barvo mogoče vplivati s stopnjo kislosti ali bazičnosti prsti. Kjer je zemlja običajna (ne kisla), cvetijo rožnato. Ista rastlina, presajena v kisla tla,  cveti modro. Pri hortenzijah ljudje ponavadi zemljo kisajo s kemičnimi pripravki, kot so aluminijeve soli, po starem so to počeli celo z zakopavanjem železovih opilkov ali žebljev v tla. Kadar ukrepi, ki začasno spremenijo kislost tal, niso dovolj pogosti, se zgodi, da imamo na isti rastlini tako rožnate kot modre cvetove in seveda odtenke med tema dvema barvama. Intenzivnost rožnate barve dosežemo z apnjenjem tal.

Pri cvetovovih hortenzij obstaja tudi drugačen razlog spreminjanja barve, naravni. Pri latasti hortenziji (Hydrangea paniculata), ki se razcveti v drugi polovici poletja, se velika bela socvetja v obliki stožcev s hladnejšimi jutri začno barvati rožnato.

Vrste hortenzij

Različne vrste hortenzij se razlikujejo tako po obliki in barvi cvetov, obliki rasti kot oblikovanosti listov. Cvetovi so lahko kroglasti, stožčasti  ali bolj sploščeni, podobni cvetovom pri bezgu, pri njih na bezeg pogosto spominja tudi čipkasta sredica socvetja, ki jo obkrožajo veliki bolj ali manj posamični beli ali barvasti cvetovi.

V tradicionalnih vrtovih so najpogostejše že omenjene velelistne hortenzije (Hydrangea macrophylla) s kroglastimi cvetovi, katerim prija polsenca.

Cvetovi lataste hortenzije (Hydrangea paniculata) so precej stožčaste oblike, do metra in pol visok grm ima redkejše, celo nekoliko povešave veje. So za sončne lege.

Drevesasta hortenzija (Hydrangea arborescens) je do dva metra visok grm z redko krošnjo. Ima bleščeče dolgopecljate liste, ki so na zgornji strani temno, na spodnji pa svetlo zeleni. Socvetja so zelo velika, krograsta z belimi cvetovi. Zelo elegantna je hrastovolistna hortenzija (Hydrangea quercifolia), do dva metra visok grm s temno zelenimi, kot pri hrastu narezanimi listi, ki se jeseni obarvajo rdeče. Socvetja so velika, kroglasta,  bele barve.

Posebna pa je vzpenjava hortenzija (Hydrangea petiolaris), ki se vzpenja ob opori ali zidu (ima  nekakšne oprijemalne korenine). Listi so nazobčani, socvetja pa bela, ploščata s sredinskimi čipkastimi cvetovi. 

Razmoževanje

Hortenzije razmnožujemo z zelenimi potaknjenci. Poleti narežemo z grma od 10 do 15 cm dolge vršičke, odstranimo spodnje liste in jih potaknemo v lonček z zemljo. Do ukoreninjenja naj bodo v senci, seveda jih redno zalivamo.

Obrezovanje 

Pri hortenzijah odstranjujemo cvetove in odmrle veje večinoma spomladi.Pri velelistni hortenziji odrežemo veje dve kolenci pod cvetom, po potrebi izrežemo tudi veje v notranjosti, da omogočimo rast mladim vejam. Če  hortenzijo porežemo preveč nizko, v istem letu ne bo cvetela, saj naredi cvetove na dveletnem lesu. Ob cvetove nas lahko zaradi pomrznjenja poganjkov spravi tudi huda zima. Ta nevarnost je tudi razlog, da hortenzije režemo spomladi. 

Lataste hortenzije potrebujejo drugačno rez: spomladi jih porežemo skoraj do tal in v istem letu poženejo nove, meter visoke zelnate poganjke s cvetovi.