Zgodnja jesen nam je naklonila lepo vreme s prijetnimi temperaturami, zato so v poznem poletju posajene solatnice lepo uspevajo, malo drugače je s plodovkami, katerih vitalnosti mokro poletje ni bilo naklonjeno in smo jih marsikje že odstranili z gredic. Tam, kjer je voda na vrtovih stala daljši čas, pomagajmo tlom povrniti življenje s prekopavanjem in dodajanjem dobrega domačega komposta (ne briketiranim organskim gnojilom), da si bodo do pomladi opomogla, a to naredimo čimprej, dokler je še toplo.

Zelenjavni vrt

Oktobra sadimo čebulo in česen, slednjega čim bolj proti koncu meseca ali pa šele v začetku novembra. Oktobrsko sajenje čebule s čebulčkom je najbolj primerno, če želimo pobirati mlado spomladansko čebulo, dobra sorta za to je majski srebrnjak. Za sajenje čebule si priskrbimo droben čebulček, medtem ko so pri sajenju česna zaželeni čim bolj debeli stroki. Česnove glavice razdelimo na stroke šele tik pred sajenjem, da ti ne bi začeli prezgodaj kaliti. Jeseni lahko poleg jesenskih sort česna posadimo tudi spomladanske, medtem ko je za jesenske sorte (denimo ptujski jesenski česen) sajenje zgodaj spomladi prepozno. Za sajenje čebule in česna moramo tla globoko prerahljati, ko vzklijeta, pa ju ne pokrivamo.

Do konca druge dekade oktobra je še vedno čas za setev zimskih sort solate (mehkolistni solati nansen in zimsko rjavko, posavko, vegorko in bistro), ki bodo na vrtu prezimile in jih bomo pobirali spomladi. Izkušnje kažejo, da veliko bolje prezimi solata, ki jo na stalno mesto sejemo, kot tista, posajena s sadikami. Jeseni posejane solate pred zimo ne redčimo, ker je tako bolje zaščitena, jo pa sejemo v vrstice. Še vse do zadnje tretjine oktobra sejemo tudi motovilec, do srede meseca navadno špinačo, pa tudi rukolo, saj je to rastlina, ki ji prija hlad in hitro raste.

In katere vrtnine poleg teh, ki smo jih pravkar posejali, še oktobra oz. do prvega resnega mraza pustimo na prostem? Vse prezimne sorte radiča (tržaški solatnik, poznejše različice sorte palla rosa, verona, treviški, solkanski, anivip, monivip, bianca di milano …). Nekatere neprezimne (jesenske) glavnate sorte radiča sicer prenesejo krajši čas temperatur pod ničlo, vendar jih je za podaljšanje pobiranja priporočljivo pokriti s tuneli, sicer pa porabiti pred zmrzaljo. To so med drugim radič štrucar, castelfranco in zgodnejše različice sorte palla rosa. Nekaj temperatur pod ničlo prenesejo tudi nekatere sorte endivije, denimo eskariol zelena.

Do zime nam poleg že omenjenih vrtnin ni treba hiteti s spravilom prezimnega pora, korenja, črne redkve in ohrovtov.

Ta mesec je tudi pravšnji čas za jesensko prekopavanje praznih vrtnih gred, če jih nameravamo po priporočilih kolobarja gnojiti s hlevskim gnojem. Tam, kjer je na vrtu ob poplavah stala voda, pa so rezultati analiz pokazali, da v nanosih (mulju) ni bilo ostankov težkih kovin ali naftnih derivatov, so tla prav tako prizadeta: zaradi zbitosti in pomanjkanja zraka, ki sta vplivala na ravnovesje mikroorganizmov, ki so temelj za rodovitnost. Mulja nam sicer ni treba odstranjevati, priporočljivo pa jih prekopati in dodati od 5 do 10 litrov domačega komposta na kvadratni meter, da jih oživimo z mikroorganizmi. To storimo do srede meseca, ko so temperature tal ugodne za njihovo delovanje.

Kisanje zelja in repe

Zdaj se lahko preizkusimo tudi v domačem kisanju zelja in repe, vendar se je tega smiselno lotiti le, če imamo prostor s primerno klimo, drugače kislo zelje ali repa ne bosta pravega okusa in dovolj obstojna. In seveda, imeti moramo dobro domače zelje, tisto s poplavljenih njiv ni primerno, ker je popravna voda škodila koristnim mikroorganizmom na rastlinah – ti pa so bistveni, da proces kisanja steče pravilno. Pomembno je, da proces poteka v temi, za kar so primerni temni PVC-čebrički, in ob primerni temperaturi. Idealna temperatura kisanja je 18 ˚C. Pri njej se zelje in repa skisata v treh tednih. Potem se bosta dolgo obdržala, če ju bomo shranjevali v temi pri 10 ˚C. Mlečnokislinska fermentacija sicer lahko poteka tudi pri temperaturi med 10 in 18 ˚C, vendar bo pri nižji temperaturi trajala dlje časa, do šest tednov, to pa bo vplivalo tudi na kakovost in strukturo kislega zelja in repe. Naribano zelje in repo po plasteh enakomerno solimo, skupaj porabimo 2 odstotka soli glede na njuno težo (2 dag na kilogram).

Manjše količine zelja in repe kisamo lahko tudi v nezatesnjenih kozarcih na kuhinjskem pultu, zaradi drugačnih razmer pa bo fermentacija potekala krajši čas kot v kleti.

Okrasni vrt

Trata bo spomladi veliko bolj zdrava, če ji bomo jeseni posvetili pravo skrb. Priporočljivo jo je še enkrat prezračiti in pregrabiti odmrle dele ter jo pognojiti z gnojilom z večjo vsebnostjo kalija, namenjenim prav za jesenski čas.

Če zemlja ni premokra, lahko oktobra razsajamo in delimo trajnice (z izjemo tistih, ki še vedno cveto). Mnogi jeseni zgodaj porežejo vse trajnice s suhimi stebli in cvetovi. Če ohranimo tiste, ki imajo lep stas, nas bodo v pozni jeseni razveseljevale s čipko ivja, ptice si bodo v suhih socvetjih poiskale semena, poleg tega pa jih bodo nadzemni deli čez zimo ščitili. Sicer pa se za (sezonske) jesenske okrasne zasaditve lepo obnesejo vresje, ciklame, krizanteme in mačehe.

Oktobra  je še pravi čas za sajenje pomladi cvetočih okrasnih čebulnic. Če le ne bo zemlja prezgodaj premrznila, bo še dovolj časa, da bi se pred zimo ukoreninile. Tudi če želimo okoli novega leta s siljenimi okrasnimi čebulnicami  polepšati hišni prag, je zdaj čas, da damo njihove čebulice za dva meseca v hladilnik. Sadimo tudi vrtnice, žive meje, z listopadnim okrasnim drevjem pa je bolje počakati, da listje odpade.

Za lepo cvetoča korita pred hišo ali balkonski okras zdaj nasadimo jesensko reso, mačehe in okrasne ciklame. A ciklame je bolje postaviti nekam pod napušč, ker dež cvetovom in listju škodi.

Sadovnjak

V sadnem vrtu bomo poleg poznih sort jabolk proti koncu meseca obrali kakije in morda tudi kivi. A s pobiranjem letine kivija oktobra pohitimo le ob napovedi zmrzali, saj ta škodi kakovosti, pa tudi obstojnosti plodov v kleti ali hladilniku. V marsikaterem vrtu prav do slane obiramo dvakrat rodne maline, katerih sadeži so jeseni še posebej debeli. Zdaj rodijo na tistih rozgah, ki so iz tal pognale spomladi, zatorej bomo pustili, da bodo drugič rodile zgodaj poleti. Seveda če so poganki zdravi in se niso skupaj s sadeži posušili. V tem primeru jih moramo namreč takoj odrezati in zažgati, saj imajo zelo kužno bolezen malinovo sušico. V vsakem primeru pa do tal porežemo starejše poganjke, ki so odrodili že zgodaj poleti.

V sadovnjaku so zelo kužne tudi mumije, gnijoči sadeži, ki niso odpadli z vej. Ker se čez zimo utegnejo povsem posušiti in na pomlad predstavljati leglo trosov glivičnih bolezni, jih potrgamo z drevesa. Če imamo velike težave s kodravostjo breskve in nektarine, v času odpadanja listja škropimo proti breskovi kodravosti.

Oktobra še ne sadimo sadnega drevja na golih koreninah (takšno je naprodaj v specializiranih sadnih drevesnicah), saj mu mora prej odpasti listje, lahko pa že pripravimo sadilne jame in pregledamo, kje bodo naprodaj želene sorte sadnega drevja.