Tla na vrtu so pomrznjena ali pokrita s snegom, na prostem uspevajo samo še ohrovti, le spod tunelov ali iz neogrevanih rastlinjakov lahko pobiramo prezimno trdnejše vrtnine, kot so na mraz odpornejši ali prezimni radiči in motovilec, toda kljub temu imamo decembra na prostem kaj početi! Z zimzelene drevnine in živih mej redno odstranjujemo težek sneg, da preprečimo lomljenje ali upogibanje poganjkov, pred hujšim mrazom z zračno zaščito in zastirko zavarujemo drevesne sadike, občutljivejše sadne vrste in zimzelene trajnice, odstranjujemo sneg s trate, skrbimo za ptice, v času, ko prst na gredicah ni zmrznjena, lahko celo odvzamemo vzorec tal za analizo vrtne zemlje. Pozornost posvečamo načrtovanju vrta, skrbimo za lončnice, ki so pozimi prikrajšane predvsem zaradi suhega zraka v ogrevanih prostorih in pomanjkanja dnevne svetlobe, in hranimo ptice, ki se zadržujejo v našem vrtu.

Okrasni vrt

Če smo sredozemske grmovnice in sadne vrste v večjih posodah, kot so oleandri, rožmarin, citrusi, bugenvilije, kristavci in palme, pred mrazom prestavili v neogrevan zaščiten prostor, ne pozabimo na redno zračenje, posebej v dneh, ko zimsko sonce v njihovem zavetišču temperature precej dvigne. Kljub navideznemu mirovanju jih je treba občasno zaliti. V dneh, ko tla niso pomrznjena, občasno zalijemo tudi zimzelene grmovnice in manjše iglavce na prostem, saj skozi liste in iglice vseskozi izgubljajo vlago. To velja še posebej v zimah s pomanjkanjem padavin. Z delov trate, po katerih pogosto hodimo kljub snežni odeji, zbit sneg raje odstranimo, da trave zaradi pomanjkanja zraka ne bi prizadela snežna plesen. Ta mesec tudi ni prepozno, da visoko ogrnemo ali z zastirko zaščitimo občutljivejše trajnice in vrtnice, nadzemne dele občutljivejših grmovnic pa vedno ovijemo z zračno zastirko – smrečjem, koruznico, trstičjem ali nekaj sloji vrtne koprene, nikoli jih ne ovijamo v PVC-folijo. Tla ob zaščiti redno pregledujemo, saj se vanjo pred mrazom rade zatečejo miši ali voluharji.

Do srede decembra je čas, da v stanovanju v posodice posejemo božično žito. Po tradiciji sta za to najbolj priljubljena goda svete Barbare, 4. december, in svete Lucije, 13. Toplejši je prostor, pozneje sejemo, da se žitne bilke do božiča ne bi razpotegnile in povesile. Setev redno zalivamo s pršenjem. Cvetoče lončnice, ki jih kupujemo kot praznični okras – božične zvezde, ciklame, telohi in siljene čebulnice – nam bodo lepše uspevale v neogrevanih, a svetlih prostorih.

Sadni vrt

Ob obilnem sneženju pregledujemo oporo mladih drevesc, otresamo sneg z vej, posebej če je na njih še kaj listja, in debelca z valjasto žičnato mrežo zavarujemo pred srnami in zajci, saj jim gre njihovo lubje pozimi zelo v slast. Objedeno drevesce lahko celo propade. Pred zmrzaljo zaščitimo podobno kot okrasne grmovnice tudi občutljivejše sadne vrste, na celini zlasti aktinidijo do četrtega leta, pa tudi kaki in figo. Pozimi z dreves odstranjujemo zasušene gnile sadeže, ki jim sadjarji zaradi zgubanosti pravijo mumije, saj so pravo skladišče trosov glivičnih bolezni. Vedno jih odnesemo iz sadovnjaka. Podobno so vir bolezni posušene rozge dvakrat rodnih malin, ki so že odrodile, zato jih do tal izrežemo, če tega nismo storili že prej. Ko je zemlja odmrznjena, je še vedno čas za gnojenje okopanega kolobarja pod drevesi s kalijevimi in fosforjevimi gnojili, ki se razgrajujejo počasi.

Zelenjavni vrt

Precej zimske zelenjave raste pod tuneli (zimska solata, endivija, radič, kitajsko zelje), nekatere vrtnine pa uspevajo kar pod snežno odejo, na primer brstični in glavnati ohrovt. Najboljši okus imata, če ju pustimo malo premrzniti. Če imamo na nezaščitenih gredicah zimske sorte radiča, kot so verona, solkanski, treviški, tržaški solatnik, averto, monivip, anivip in podobni, jih lahko, če ni snega in če tla niso premokra, osujemo ali celo malo prekrijemo z zemljo, da bi nam že januarja in februarja naredili glavice. Tisti, ki so zimske sorte radiča vzgojili za nadaljnje siljenje, lahko rastline z debelimi koreninami z vrtnih gred izkopavajo sproti, vse dokler zemlja ni zmrznjena, in jih v toplem temnem prostoru, povezane v šope, posadijo v vlažen substrat, kjer bo iz srčka pognala krhka rozeta listov.

Sicer pa je zimski čas kot nalašč za načrtovanje nove razporeditve gredic in izpopolnitev vrtnarskega znanja, z daljšanjem januarskih dni nas bodo namreč silnice že začele vleči med trgovske police s semeni.