Breskev spomladi močno obrežemo, da presvetlimo krošnjo. To je še toliko bolj pomembno, ker je v spodnjem delu nagnjena k ogolevanju. V tem delu speča očesa na lesu po dveh do treh letih rada zaspijo in krošnja se ne obrašča več z rodnimi poganjki. Zato moramo veje izrezovati s čepi, kar pomeni, da jih odrežemo do 3 cm nad osnovo, s čimer povzročimo, da iz njih izrasteta dva nova poganjka. Če ta rast zaspi, dobimo drevo, pri katerem so samo konci spodnjih vej obraščeni z novimi poganjki. Breskev rodi na lanskih poganjkih, na katerih so brsti precej gosto nanizani.

Pri breskvi do prsne višine odrežemo ves živ, a nerodni les na čep. Dolge izrojene veje spodrezujemo na rodne poganjke v debelini svinčnika, dolge do 60 cm. V zgornji tretjini drevesa ogolevanjem ni težav, zato režemo do osnove, brez čepov. Izrežemo odvečne poganjke (kar pomeni precejšnje število). Upogibanje ni potrebno, za to bo poskrbela teža breskev. Del odvečnih poganjkov v zgornji tretjini lahko izrežemo tudi tik pred cvetenjem, ko mine nevarnost pozebe. V tem delu drevesa puščamo čim manj starih nosilcev rodnih poganjkov, puščamo pa rodne poganjke, ki izraščajo neposredno iz debla. Po vsem drevesu odstranjujemo tiste rodne poganjke, ki so daljši od 60 cm in katerih premer presega polovico debeline debla. Ti namreč porabijo preveč hrane in še bujneje rastejo. Vrh lahko zaključimo na dva rogovilasta poganjka ali enega samega, vedno pa pazimo, da ne bi bil zaradi pridelka preveč obtežen. Da bi na odraslem drevesu pridelali od 15 do 20 kg breskev, zadošča že 20 rodnih poganjkov, na katerih bomo zredčili sadeže tako, da bodo za pest narazen.