Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji raste okoli 15000 vrst gob. Od tega je smrtno strupenih okoli 30 vrst.

Slovenija je znana po bogatih gozdovih. Ti pokrivajo kar 58,4 % naše lepe zelene dežele in zaradi tega spadamo v najbolj gozdnate države v Evropi. To pa ne pomeni le, da imamo zajetno lesno bogastvo ter odlične možnosti za rekreacijo v naravi, ampak je Slovenija tudi pravi raj za ljubiteljske gobarje.

"V Mikološki zvezi Slovenije smo v skoraj 60 letih delovanja spoznali in s slovenskimi imeni poimenovali okoli 3000 vrst gob. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji raste okoli 15000 vrst gob. Od tega je smrtno strupenih okoli 30 vrst,« pove sogovornik in nadaljuje: »Vidimo, da gobe rastejo dokaj hitro, zato dejansko lovimo trenutke v njihovem razvojnem ciklu."

• Sezono rasti gob začne marčna polževka, po domače marčnica ali tudi podmahovka (Hygrophorus marzuolus). Raste v iglastih in listnatih gozdovih, zelo zgodaj, ko sneg skopni in še preden drevesa olistijo. Spoznamo jo po sivem klobučku, debelih, razmaknjenih lističih in po debelem, krhkem mesu. Letos smo imeli dokaj suho pomlad, zato je bila rast marčnic dokaj skromna.

• V aprilu se pojavijo smrčki, po domače mavrahi (Morchella spp.), ki so bolj ali manj podobni satju z globokimi udrtinami in med seboj povezanimi grebeni, ki pa so različnih velikosti, oblik in barv; vsi pa so votli. Letos je bilo v času njihove rasti relativno vlažno, zato je sledila povprečna letina.

Pri mlečnicah in golobicah ugotavljamo užitnost s pokušanjem na vrhu jezika. Vse pekoče vrste so neprimerne za uživanje, ali pa so celo strupene.

• Pojav prve poletne rasti gob začnejo navadne lisičke (Cantharellus cibarius), poletni gobani (Boletus reticulatus) in različne vrste golobic (Russula spp.). Lisičk in jurčkov verjetno ni treba posebej opisovati, ker jih večina ljubiteljskih gobarjev dobro pozna. Nekatere vrste golobic so dobro poznane, večina pa ne. Najbližje sorodnice golobic so mlečnice (Lactarius spp.). To je posebni gobji rod, katerega značilnost je, da se na prelomu izceja mleček. Golobice pa ob prelomu ostanejo suhe. Nimajo nobene ovojnice in lupine v dnišču beta, bolj ali manj gladki klobučki se večinoma dajo olupiti vsaj po obrobju in imajo v starosti udrto osredje. Beti so redko daljši od širine klobukov in se na upogib gladko prelomijo. Tako kot pri mlečnicah, lahko tudi pri golobicah ugotavljamo užitnost s pokušanjem na vrhu jezika. Vse pekoče vrste so neprimerne za uživanje, ali pa so celo strupene.

• Sledi obdobje poletnega mirovanja, predvsem zaradi vročine in suše. V tem času ni pričakovati dobre bere gob.

Dobre gobje letine se pojavijo približno na 5 do 7 let.

• Obdobje jesenske rasti sledi po pojavu izdatnejših padavin in ohladitev. Takrat pa nastopi optimalna rast gob. Pri gobah so sicer značilna velika letna nihanja pojavljanja gob, ki jih nihče ne zna zanesljivo napovedovati. Zato bi špekulirali, če bi želeli napovedati, kakšna bo letošnja sezona rasti gob. Pojav gob je nedvomno pogojen z vremenskimi razmerami (padavinami, vlago, temperaturo), vendar samo padavine in vremenske razmere niso zadosten pogoj za dobro gobjo letino. Dobre gobje letine se pojavijo približno na 5 do 7 let, izjemne gobje letine so redek pojav, mogoče ga je opazovati na 12 do 15 let ali več.

• Poznojesenska rast sledi po odpadanju listja in pojavu zmrzali, vse do zimskega mirovanja, ko rast gob v glavnem preneha. Le redke vrste gob rastejo tudi v zimskem času.