Zbirne vloge vlagajo nosilci kmetijskih gospodarstev, tako kot doslej je obvezen elektronski vnos, ali samostojno ali pri kmetijskih svetovalcih in drugih pooblaščencih, je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnil Benedikt Jeranko.

Zamudniki bodo vloge lahko oddali do 31. maja, a se za vsak delovni dan zamude izplačila zahtevkov in vlog znižajo za eno oz. tri odstotne točke za shemo osnovnega plačila v primeru dodelitve plačilnih pravic iz nacionalne rezerve.

Izjema velja za upravičence, ki bodo uveljavljali zahtevek za dobrobit živali - drobnica, ki morajo vloge oddati do 4. maja.

Med novostmi je omenil rok za oddajo vlog za prenos plačilnih pravic, ta je po novem 28. februar, ne več 31. maj. Nova pravila so tudi za površine z ekološkim pomenom, med drugim na teh površinah velja prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev.

Jeranko je ob tem opozoril, da kmetje lahko prijavijo zemljišča, ki jih imajo v lasti ali najemu in jih obdelujejo sami. Zemljišč, ki so jih dali v najem in jih ne obdelujejo sami, ne smejo prijaviti. Agencija to preverja, lani so izvedli manjše število kontrol, upravni postopki se zdaj zaključujejo, nekaj kmetij bo dobilo zahtevek za vračilo sredstev. "Trenutno odločamo o osmih kmetijah," je dejal, a podrobnosti, ker so postopki v teku, ni želel navesti.

Upravičence investicijskih ukrepov medtem opozarja, da imajo ob oddaji vloge pripravljena vsa potrebna dokazila (npr. vodna soglasja, okoljevarstvena soglasja, kulturno-varstvena soglasja).

Dotaknil se je tudi vprašanja, povezanega z dokončno ureditvijo meje s Hrvaško. Zemljišča, ki ležijo na hrvaški strani meji, niso več upravičena za uveljavljenje zahtevkov za izplačilo, se pa še vedno upoštevajo za izračun obremenitve (tudi nitratov). Agencija bo upravičencem marca poslala predtiskane obrazce, rok za oddajo je 15. april.

Jeranko je predstavil še lansko izvajanje ukrepov kmetijske politike v Sloveniji. Lani je bilo za te ukrepe skupno izplačanih 267,2 milijona evrov, od tega 230,4 milijona evrov iz evropskih skladov in 36,8 milijona evrov iz slovenskega proračuna.

Med temi največji del odpade na neposredna plačila (136,3 milijona evrov), sledijo kmetijsko-okoljski ukrepi (88 milijonov evrov). Izpostavil je še investicijske ukrepe programa razvoja podeželja (20,2 milijona evrov), področje vinogradništva in vinarstva (4,5 milijona evrov), odpravo škode po pozebi (3,5 milijona evrov) in sofinanciranje zavarovalnih premij (2,2 milijona evrov).

Potem je tu še več zneskovno manjših ukrepov. Med temi je navedel zmanjševanje proizvodnje mleka (odobrenih 222 vlog in izplačanih 218.000 evrov), izravnalno pomoč proizvajalcem mleka (odobrenih 2742 vlog v skupnem znesku 2,3 milijona evrov), nadomestilo škode v čebelarstvu zaradi pozebe (1959 upravičencem izplačanih 520.000 evrov) in ukrepe, povezane z ruskim embargom (izplačanih 610.000 evrov) - tega ukrepa sicer zdaj ni več.

"Žal pa ne moremo reči, da letos ne bomo imeli izplačil za naravne nesreče. Zaradi pozebe aprila lani se izplačila pričakujejo v maju. Trenutno smo v fazi zbiranja vlog, za povračilo škode je namenjenih do sedem milijonov evrov," je povedal. Zaradi lanske suše so postopki v zgodnejših fazah, po načrtih bodo izplačila v prvi polovici leta.

Agencija je z izplačili za zahtevke zbirnih vlog začela že decembra, in sicer za območja z omejenimi kmetijskimi dejavniki - decembra je bilo izplačanih 15,5 milijona evrov, letos 41,1 milijona evrov. Zahtevke s področja razvoj podeželja bodo začeli izplačevati aprila.

Agencija je sicer v obdobju 2014-2017 izplačala skupno 1,125 milijarde evrov subvencij, od tega 971 milijonov evrov iz evropskih skladov.

Iz sklada za razvoj podeželja je Slovenija v tem obdobju počrpala preko 210 milijonov evrov, kar predstavlja dobrih 27 odstotkov razpoložljivih sredstev, kar nas uvršča v zgornjo polovico po porabi med vsemi članicami EU - povprečna poraba na ravni EU je bila konec lanskega leta 25,9-odstotna. "Črpanje evropskih sredstev je uspešno," je še ocenil Jeranko.