Pomembno je načrtovati

Ravno zaradi tega, ker se bliža zima in boste imeli čas načrtovati, bi vas rada spomnila, kaj vse lahko vrtičkar pobira z vrta tudi v pozni jeseni. Tako boste imeli čas in si naredili dober načrt setev in sajenj. Tako se ne bo zgodilo, da bi v poletnem času, ko je vrt najbolj bujen in radodaren, zmanjkovalo prostora za sajenje rastlin, ki jih nabiramo pozno jeseni in pozimi.

Kaj še pobiramo

Lepa jesen godi jesenski endiviji in jesenskim sortam radiča. Ker sem ljubiteljica stebelne zelene, je na mojem vrtu vedno nekaj grmičkov te zdrave in vsestransko uporabne vrtnine. Zunanja stebla še kar pobiram, srček rastline pa se lepo razvija naprej. To bo trajalo vse do prve slane. Pa vendar jo pustim na gredi, saj bo dobro prezimila tudi nezavarovana in spomladi odgnala. Enako se dogaja z blitvo. Vse do prve slane jo pobiram vsako leto. Nato počaka na prostem, spomladi nabiram mlade lističe, še preden so za to godne rastline, ki jih posadim spomladi. Na tak način kar lepo zapolnim zgodnje spomladansko vrzel. Kmalu bom lahko rezala prvi motovilec. Tudi azijska listna zelenjava je že lepo razvila lističe in ti bodo krasen dodatek endiviji in radiču.

Te dni sem pobrala redkvico, ki sem jo sejala septembra. Čeprav sem jo posejala le malo na robu gredice, je bilo dovolj, da je zadostila moje želje. Skupaj s cvetovi kapucinke je bila te dni reden dodatek k solatam in obloženim kruhkom.

Na gredah je še nekaj glavnatega ohrovta, ki mu tudi nekaj stopinj pod ničlo ne bo škodilo, tako da s pobiranjem ne hitim. Listnati ohrovt namenoma prihranim za čas, ko nastopi mraz, saj postane zaradi slane okusnejši, trgam pa ga lahko čez celo zimo vse do aprila, dokler ne zacveti. Enako je z brstičnim ohrovtom, le da moramo tega pobrati do februarja.

Korenček, rdeča pesa, repa, podzemna koleraba lahko ostanejo na gredah tudi pozimi.

Pred slano pa je nujno pobrati še nekaj plodovk, ki se bohotijo na vrtu. Na primer papriko, ki še kar vztraja, pa perujsko volčje jabolko, mehiški zelenemn paradižnik. Slednji je morda malo manj znan, zato vam prilagam recept za tradicionalno mehiško omako in morda si boste rastlino, ki je popolnoma nezahtevna, naslednje leto tudi vi omislili na svojem vrtu.

Mehiška zelena omaka iz tomatila (Tomatillo salsa verde)  

Za dve majhni posodici omake potrebujemo:

1/2 kilograma tomatila

1/2 srednje velike čebule, drobno nasekljane

1 žlička soka limone

1/4 skodelice svežega koriandra

1 čili, ki smo mu odstranili semena in ga nasekljali

1 strok česna

sol

Tomatilom odstranimo ovojnico, jih dobro operemo in cele kuhamo 5 minut. Kuhane plodove zmešamo v mešalniku skupaj z ostalimi sestavinami do gladkega. Po potrebi med mešanjem dodamo malo tekočine, v kateri so se kuhali plodovi, toliko, da dobimo gladko maso. Namesto, da jih skuhamo, lahko plodove popečemo v pečici ali kar v ponvi. Tako se razvije močnejša aroma.

Yakcon ali zemeljsko jabolko

Na gredi, ki je rezervirana za preizkušanje novejših vrst rastlin, se letos bohoti yacon. Spomladi sem dobila v dar dve sadiki in ju posadila v pred tem dobro zrahljano in pognojeno prst. Rastlina, ki jo v Andih gojijo že 3000 let, je pri nas še dokaj neznana. Je bližnji sorodnik sončnice, kar kažejo na to tudi sicer manjši sončnici podobni cvetovi. Poleti ogromno listje oblikuje velik grm, ki lahko zraste tudi do dva metra. Pravi zaklad pa se skriva pod zemljo. Tam yacon oblikuje podolgovate gomolje, ki so uporabni v kulinariki. Zlasti sladkorni bolniki se lahko razveselijo, saj ga lahko uporabljajo namesto krompirja. Okus malce spominja na jabolko, zato mu ponekod pravijo tudi zemeljsko jabolko. Sicer pa gomolj vsebuje malo kalorij, ogromno antioksidantov, mineralov in vitaminov ter je dober probiotik. Jemo ga surovega, kuhanega, pečenega.

Sadike sadimo v drugi polovici maja. Napotki pravijo, da ga je čez poletje treba veliko zalivati. Sama ga nisem zalivala nič pogosteje, kot preostali vrt. Gomolje izkopljemo, ko se listje začne sušiti. To se bo zgodilo verjetno v prihodnjih dneh, saj so listi zdaj še živo zeleni in ne kažejo nobenih znakov sušenja.

Čakajoč na pomlad

Seveda je moj vrt poln tudi vrtnin, ki bodo razveseljevale spomladi. Zimska solata bo počakala čez zimo v rozetah, ko bo kakšen toplejši dan, pa začela rasti. Pobirala jo bom maja. Eno gredico vedno pokrijem s tunelom, tako da lahko nekaj glav solate jem že konec aprila.

Radič bo prezimil nezaščiten, no razen prej omenjene jesenske sorte, ki jih pred zmrzaljo poberete in shranite zavite v papir v kleti ali pa pokrijete z vrtnarsko kopreno in podaljšate čas pobiranja še za kakšen teden ali dva – odvisno od nizkih temperatur.

Tukaj so še česen in čebula, pa seveda por.