Mnogi namreč pred odhodom od doma najdejo nekoga, ki bo v njihovi odsotnosti skrbel za rastline na vrtu. Pa je to res potrebno? Pa poglejmo, kako je potrebno skrbeti za vrt, da nas ne bo po vrnitvi domov pričakala s plevelom zaraščena goščava, zbita in izsušena tla ter kilave zelenjadnice.

Mnogi pred odhodom od doma najdejo nekoga, ki bo v njihovi odsotnosti skrbel za rastline na vrtu. Pa je to res potrebno?

Skrbimo za rodovitna tla

Na določene stvari moramo misliti že na začetku svoje vrtnarske poti in potem vedno vsako sezono znova. Na prvem mestu je pravilna skrb za tla. Tal ne prekopavamo, ampak samo rahljamo, da ohranimo živali v tleh, ki so glavni delavci v podzemni tovarni humusa. Gnojimo samo z organskimi gnojili, s kompostom in dobro uležanim hlevskim gnojem iz ekoloških kmetij. S tem dodajamo tlem organsko maso, iz katere drobnoživke s pomočjo drugih večjih organizmov, kot so denimo deževniki, ustvarijo humus.

Če so tla bogata s humusom, so rahla in rodovitna ter tudi dobro zadržujejo vodo in hranila.

Tla naj so vedno pokrita

Močni nalivi, veter, sonce zelo slabo vplivajo na gola tla. Ta se zbijajo, izsušujejo, živalski svet v tleh ima slabe pogoje, kvari se struktura tal. Prazne prostore med v vrsto posajenimi vrtninami hitro zapolnijo rastline, ki jih nismo posadili, niti zasejali mi. Narava je poskrbela za vsako golo ped zemlje in tla zaščiti z rastlinjem –  nadeli smo jim ime plevel. Mi se jezimo zaradi njih, ter si dajemo opravka z odstranjevanjem. Za to »težavo« poznamo enostavno rešitev. Tla zastremo s slamo, senom, suhim listjem. Taka zastirka bo preprečila rast plevela, hkrati pa bo ohranjala tla vlažna in rahla, ter jih ščitila pred soncem, vetrom, močnimi nalivi. Zastirka bo na tem mestu počasi preperevala, se spreminjala v humus, zato jo moramo sproti obnavljati. Nekje tri centimetre debela plast bo ravno pravšnja. Če bo pretanka, bo voda prav tako izhlapevala iz tal, če bo predebela, pa bodo morebitne padavine le stežka prišle do prsti.

Zato preden odidete na dopust, odstranite morebiten plevel in obnovite zastirko. Pazite le, da ne bo predebela.

!!galerija!!

Poskrbite za opore

Kumare, paradižniki, visok fižol, tudi paprika, jajčevci, listnati ohrovt, mehiške kumarice, ačoča potrebujejo oporo, po kateri se vzpenjajo. Kumaram vsako leto znova spletem oporo iz vrbovih ali leskinih vej. Opravilo, ki mi vzame približno pol ure (z iskanjem in rezanjem vej), mi nudi sprostitev in ko je opora narejena, neizmerno zadovoljstvo. Kljub temu, da je letošnja sezona zaradi slabega vremena zamaknjena skoraj za cel mesec, so moje kumare, ko sem jih dva tedna nazaj končno presadila na prosto, dobesedno ponorele. Topla in vlažna tla so naredila svoje, in res je bil že skrajni čas, da sem jim naredila tudi oporo. Nekateri ste o neprijetnem dogodku s plastično mrežo za kumare že brali v mojem vrtnarskem priročniku, tisti, ki niste, pa naj na kratko povem le to, da sem imela neizmerne težave z rokovanjem in da mi ta plastična bela zadeva nikakor ni pasala v moj ekološki vrt. No, zato sem tudi letos spletla svojo »umetnino«.

Paradižnik redno privezujte k opori. In ne pozabite pred odhodom preveriti, ali so vsi zalistniki odstranjeni. Če vas ne bo dalj časa, se lahko zgodi, da bo paradižnik, kateremu ste pozabili odstraniti zalistnike, zrasel v pravo goščavo.

Nove posevke zasnujemo v času, ko smo doma vsaj dva tedna.

Posebna oskrba

Preden odidete, preglejte vse rastline, ali so zdrave ali jih slučajno ne objeda kakšen škodljivec. Preventivno jih poškropite s presličnim pripravkom. Ta vsebuje silicijeve (kremenčeve) kisline, ki krepijo tkiva in povečujejo odpornost.

Če nimate časa ali nimate na zalogi posušene njivske preslice, tudi v vrtnarskih trgovinah dobite ekološke pripravke za krepitev in večjo odpornost rastlin. Sama vsako leto nabiram preslico od avgusta naprej, saj ta vsebuje več silicija. Posušim jo in naslednje leto uporabim.

Preslica bo pomgala tudi pri preprečevanju in zatiranju glivičnih obolenj, kot so pepelaste plesni, pegavosti in padavice sadik, ter škodljivcev uši, rdečega pajka, škrlupa in pršic.

Čaj iz njivske preslice
20 g suhe njivske preslice prelijemo z 2 l hladne vode. Pustimo, da zavre in kuhamo še eno uro. Čaj precedimo in z nerazredčeno tekočino škropimo po rastlinah. Ta količina čaja naj bi zadoščala za 100 m² zasajenega vrta.

Dognojevanje

Kapusnice, torej zelje, brokoli, cvetača, listnati ohrovt, glavnati ohrovt, so velike porabnice hranil. V tem času zgodnje sorte že potrebujejo novo dozo hranil. Sama pripravim prevrelko iz gabeza in kopriv. Ja, tudi na to sem morala misliti v naprej. Pred dvema tednoma sem nabrala koprive in gabez ter ju namočila v postano vodo. Ker je bilo vroče, je bil pripravek nared v enem tednu. Z njim sem zalila vse kapusnice in plodovke (buče, bučke, paprike, paradižnike, jajčevce, mehiško kumaro, ačočo, perujsko volčje jabolko, tomatil...).

Prevrelka iz gabeza in kopriv 
500 g svežih ali 100 g suhih listov prelijemo s 5 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko rastlinski deli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Vse skupaj nato precedimo in tekočino razredčimo z vodo v razmerju 1 : 10. Zalivamo po tleh, ob rastlinah.

Pradižnik in paprika sta naslednji dan dobila še odmerek magnezija, in to v obliki grenke ali epsomske soli. Grenka sol je magnezijev sulfat, na voljo tudi v vrtnarskih trgovinah. Paradižnik in paprika bosta zelo hvaležna, če ju vsaka dva tedna zalijemo z vodo, v kateri smo raztopili grenko sol. Še posebej v fazi cvetenja in oblikovanja plodov, potrebujejo plodovke veliko magnezija. Pa še namig: tudi vrtnice vam bodo hvaležne, če jih v času cvetenja zalivate z grenko soljo.

Še namig: tudi vrtnice vam bodo hvaležne, če jih v času cvetenja zalivate z grenko soljo.

Nove setve, da ali ne?

V tem času bi že lahko posejala jesensko endivijo, različne sorte radiča, tudi ponovne setve korenčka, stročjega fižola, rdeče pese bi prišle v poštev. Pa vendar, ker sem vedela, da me cel teden ne bo, sem setve prestavila. Kljub temu, da vrta ne zalivam pogosto, je potrebno pri na novo posejanih in posajenih posevkih vendarle biti z vodo radodaren. Seme potrebuje za dober vznik vlažno posteljico, korenine mladih sadik se brez vode ne bodo dobro razvijale, sadike bodo zakrnele. Nove posevke zato zasnujemo v času, ko smo doma vsaj dva tedna.

Kaj pa zalivanje

Zalivamo obilno, vendar redkeje. Tako vzpodbudimo rastline, da razvijejo globlje korenine.

Tudi tukaj moramo misliti vnaprej. Pomembno je, da pravilno zalivamo že od začetka sezone. Kako pa ponavadi zalivamo? Vsako jutro, poleti tudi vsak večer, z zalivalko pomalem prilijemo vsaki rastlini nekaj vode. Mislimo, kako dobro skrbimo za rastline, v resnici pa na dolgi rok delamo sami sebi medvedjo uslugo. Ker majhna količina vode namoči le nekaj cm zgornje plasti zemlje, bodo rastline razvijale koreninski sistem le na tem predelu, ki je vlažen. To pomeni, da rastline zaradi plitko razvitega koreninskega sistema niso sposobne črpati vode iz globljih plasti zemlje, kjer je vedno večja zaloga. Zato so odvisne od vsakodnevnega zalivanja. Kako naj potem gremo za nekaj dni od doma? Potrebno je najti nekoga, ki bo dvakrat na dan zalival naš vrt.

Zato zalivamo obilno (vendar redkeje). Tako vzpodbudimo rastline, da razvijejo globlje korenine. Zalivamo tik ob rastlini in ne pršimo po listih (razen izjem). Da se prepričamo, ali smo zalili dovolj, nekaj minut po končanem zalivanju z lopato odgrnemo zemljo do globine korenin.

Tako sem tudi jaz, dan preden sem odšla na počitnice, dobro zalila cel vrt. Trajalo je kar nekaj časa, čeprav meri vrt le kakšnih 20 m2.