Moje črno zlato na vrtu je kompost, ki ga naredim sama. Nič stroškov, nič zapravljanja časa z iskanjem primernega ekološkega hlevskega gnoja ali ostalih organskih gnojil. Te dni sem sestavila nov kompostni kup, saj se v jeseni nabere na vrtu ogromno materiala, ki ga je greh zavreči.

Žal pa marsikje organski odpadki z vrtov in kuhinje še vedno romajo v komunalne odpadke. Ker kompostni kup smrdi, v njem pa se nabira zalega kot so miši in podgane. Res? Nič od tega ne drži, le pravilno se moramo lotiti kompostiranja, pa še čisto enostavno je.

Neprijetne vonjave se v kompostnem kupu pojavijo le takrat, ko fermentacija ne poteka tako kot bi morala. Vzroki za to so lahko preveč vlage, prevelike količine kuhinjskih odpadkov, zastajanje vode in preslaba zračnost. Tudi miši in podgane se ne bodo zaredile kar tako, le vedeti moramo, kaj spada na kompostni kup in kaj ne.

Kompost je najdragocenejše gnojilo.

Pravilno razmerje dušika in ogljika

Pri kompostnem kupu je pomembno, da nalagamo material v pravilnem razmerju. Za lažje razumevanje razdelimo organski material na dve skupini, v zeleni in rjavi material. Zeleni material vsebuje več dušika in vode. To so odpadki, ki nastanejo v kuhinji in na vrtu, torej ostanki zelenjave, sadja, star kruh, kavna usedlina, čaji, jajčne lupine, plevel, pokošena trava, sveže listje, stebla in odcveteli cvetovi okrasnih zelnatih trajnic, cvetočih enoletnic in zelišč, hlevski gnoj. Suh material vsebuje več ogljika in je bolj suh. To so slama, seno, veje, listje, žagovina, koruzni storži (nasekani), perje, ostanki volne (nebarvane), karton in papir (nebarvan), lesni pepel. Če je zelenih odpadkov preveč, pride do gnitja. Če je preveč rjavih, pa proces razkrajanja traja zelo dolgo.

Na kompost ne spadajo: bolne rastline, plesniva hrana, ostanki mesa, kosti, iztrebki hišnih ljubljenčkov, barvni papir in karton, cvetje iz cvetličarn, kokošji gnoj, koreninski plevel (slak, navadna regačica, navadna pirnica...)

Nalaganje materiala

Kompostniku najdemo primeren prostor. Ta naj bo v bližini gred in hiše. Svojega, lesenega, sem umestila pod vrbe, ki mu bodo nudile delno senco, kar je zelo dobrodošlo. Potem sem se lotila nalaganja organskega materiala. Dno sem napolnila z vejami, stebli sončnic in koruze, kar bo služilo kot drenaža. Približno 30 cm v višino sem ga naložila. Potem sem naložila 10 cm debelo plast zelenih odpadkov: ostanke zelenjadnic, pokošeno travo in kuhinjske odpadke. Pokrila sem jih z dvema lopatama rodovitne prsti z vrta. Ker je ta bogata z drobnoživkami, se bo proces razgradnje pričel hitreje. Nato je sledila 10 cm debela plast rjavega materiala - suhe vejice, listje, slama. Temu sloju je sledil ponovno sloj zelenih odpadkov in tako naprej, dokler nam ne zmanjka odpadkov, oziroma ne višje od enega metra. 

Kompostnik postavimo v delno senco, v bližino gred.

Če je kup previsok, postane pretežek, materiali se zbijejo in ker posledično v kupu primanjkuje zraka, vodijo procesi namesto k fermentaciji h gnitju. Material sem nalagala v obliki trapeza, tako da voda lahko hitreje odteče. Po zelenih sestavinah lahko posujemo tudi nekaj lesnega pepela.

Sladkor pospeši fermentacijo

Na koncu sem po kupu polila še sladkorno raztopino. Sladkor daje hrano mikroorganizmom, zato so ti bolj dejavni in se hitreje tudi razmnožujejo. Za en kubični meter komposta sem v vroči vodi raztopila 40 dag sladkorja. Samo še odeja iz listja in kompostni kup je narejen. Namesto listja lahko uporabite tudi slamo, seno, koruznico.

Prva pomoč

Če nastopi dolgo deževno obdobje, kompostni kup pokrijemo, da se ne namoči preveč. V sušnih obdobjih pa kup zalivamo. Če je vse skupaj premokro, bo pripeljalo do gnitja in s tem je povezan tudi smrad kompostnega kupa. Če je presuho, pa tudi procesi razgradnje ne potekajo. Če kompostni kup začne smrdeti, ga nemudoma premečemo in dodamo suhe grobe dele rastlin (veje, vejice), da povečamo zračnost in suh material (slama, seno suho listje), da zmanjšamo vlago.