Pojem visoke grede uporabljamo za grede, ki so višje od višine kolen in so v lesenem okviru. Obstaja veliko možnosti za izdelavo visokih gred, od enostavnih iz smrekovih krajnikov pa vse do dražjih iz odpornega lesa.
Sam sem za vrtnine postavil dve visoki gredi. Vsaka meri 200 cm x 120 cm (takšna je najbolj priljubljena širina), njuna višina pa je 90 cm. Seveda se da višina prilagoditi uporabnikovi želji oz. višini pasu. Gredi sta narejeni iz smrekovih desk, debeline 3 cm. Notranja stran desk je bila pooblana, bile so zaščitene z bio premazom pred lesnimi škodljivci, ki ga prodaja podjetje Silvaprodukt. Les se lahko premaže tudi z lanenim oljem. Sam sem notranje stranice premazal s tekočo smolo. Namesto smole nekateri uporabijo t. i. drenažno plastiko.

Na dno sem položil pocinkano mrežo ter nanjo ovčjo volno, ki je izolacija in zaščita pred voluharjem, hkrati pa zadržuje vodo (žal te fotografije nimam). Na ovčjo volno sem dodal veje, dračje, kar je drenažni sloj, da voda ne zastaja. Dodal sem tudi zemljo iz izkopa. Na veje sem stresel zdravo listje, nepredelan kompost in vrtno zemljo. Na to sem dodal papir in karton, ki ob razpadanju privabi deževnike. Priporočam, da se vrtna zemlja pomeša z organskim gnojilom (jaz sem dodal Plantella Organic), ki jo natresemo na domači zrel kompost. Svetujem previdnost pri nakupu zemlje v vrtnih centrih, saj zemlja prihaja od vsepovsod in ni vedno kvalitetna.

Za pravilno uporabo dvignjenih gred je pomembno pravilo, da so ves čas pokrite z zastirko, da se zgornji del prsti ne izsuši, saj zemlja, ki ni zastrta, deluje kot živa rana. Za zastirko se lahko uporabljajo pokošena trava brez semen, posušeno zdravo listje, slama raznih žitaric, zmleto drevesno lubje, kompost, mladi plevel, kamenje ali rastline za zeleno gnojenje. Zastirke steblom rastlin ne približamo popolnoma (odmaknemo jo vsaj 5 cm), saj lahko omejuje njihovo rast. Pozitivni učinki zastirke so zmanjševanje izhlapevanja vode iz tal, preprečevanje večje zbitosti tal, preprečevanje rasti plevela in zmanjševanje nihanja temperature tal.

Nekateri strokovnjaki v visoke grede zakopljejo tudi glinene posode (kar pomeni prihranek do 70 odstotkov vode). Voda počasi pronica skozi porozne stene gline in globinsko zaliva rastline v bližini. V povprečju zdrži eno polnjenje drži od dva do pet dni.