Zapleteno je na srečo samo prvič

Zapleteno je na srečo samo prvič

V prejšnji kolumni z naslovom Zakaj le potrebujemo načrt setev, sem govorila o pomembnosti načrtovanja in prvih napotkih, kako se lotiti načrta na papirju. Za dober načrt pa potrebujemo še nekaj podatkov, ki govorijo o lastnostih rastlin. Le tako jih bomo lahko pravilno razporedili po gredicah, jim nudili pravo količino hranil, jih prav kombinirali. In imeli narejen načrt »brez roka trajanja«. Tokratno pisanje bo morda bolj tehnično/grafično, a po mojih izkušnjah s predavanj za vrtičkarje je nekatere stvari laže razumeti, če so prikazane grafično.

Za lep in bujen vrt je potreben setveni načrt.

Tloris vrta

Kot sem omenila, je najbolje, da imate v vrtu število gredic, deljivo s štiri. Vsaka skupina štirih gredic bo predstavljala svojo samostojno celico, v okviru katere boste kolobarili. To bo štirileten kolobar. Če imate vsaj tri take celice, bo že zelo v redu. Zato tisti, ki imate dolge, velike grede, raje te razdelite na več manjših. Verjemite, načrtovanje kolobarjenja bo veliko lažje.

Za vsako posamično celico– skupino štirih gred –  naredimo načrt kolobarja posebej. Če imamo dvanajst gred, bomo torej naredili tri kolobarje. Čisto na začetku bo bolje, če si tudi vsako gredico izrišete v treh ponovitvah, da boste lažje razporejali posevke tudi po časovnih obdobjih. Na eni gredici naj se vrstijo posevki v treh različnih obdobjih. Tako bodo polne vse leto. 

Vrtnine imajo različno vegetacijsko dobo

Vegetacijska doba je pomemben dejavnik pri načrtovanju setev. Predstavlja čas od setve do pobiranja pridelkov. Na eni gredi se v enem letu zato zvrstijo predposevek, glavni posevek in naknadni posevek. Podatke o setvi in pobiranju posamičnih vrtnini najdete v dobri vrtnarski knjigi, pazite le, da je avtor slovenski oziroma iz dežele, kjer je podnebje podobno našemu. 

Načrtovati začnemo z razporejanjem vrtnin kot glavnih posevkov – ti so na gredah najdalj časa. Pozneje bomo uredili še predposevek in naknadni posevek.

!!galerija!!


Potrebe po hranilih

Prvi korak pri načrtovanju je razporeditev vrtnin glede na potrebe po hranilih. Te imajo različne potrebe in ni vseeno, kako jih gnojimo. Če denimo brokoli, ki je velik porabnik hranil, premalo pognojimo, bo rasel slabo. Po drugi strani pa bo čebula, če bo pognojena z enako količino hranil kot brokoli, slabotna in bolehna. Čebula namreč za dobro rast potrebuje veliko manj hranil, predvsem dušika, ki ga je veliko v hlevskem gnoju. Tukaj naj omenim še stročnice, vrtnine, ki spadajo v družino metuljnic, za katere je značilno, da dodatnega gnojenja ne potrebujejo. Metuljnice namreč živijo v prečudoviti simbiozi z bakterijami, ki so gostje na njihovih koreninah in jih preskrbujejo z dušikom. Bakterije vežejo dušik iz zraka, ki ga shranjujejo v gomoljčkih –  ti so prav lepo vidni, če izpulimo rastlino graha ali fižola. Metuljnice se bakterijam za podarjeni dušik oddolžijo z ogljikovimi hidrati, ki jih te potrebujejo za rast in razvoj. Fižol, grah, bob, leča bodo slabo uspevali, če jim še sami dodamo večje količine gnojil. Rastline bodo hitro rasle, tkiva bodo zato šibkejša in dovzetnejša za bolezni in škodljivce. 

Vrtnine razdelimo po potrebi hranil na štiri skupine. Vsaka skupina bo rasla na svoji gredici, ki jo bomo primerno pognojili. Zato torej je res najbolje, če imate število gred na vrtu deljivo s štiri.

Jeseni posejan motovilec, kot naknadni posevek, predstavlja spomladi, dokler ga ne poberemo, predposevek  nadaljnim setvam in sajenju.

Potrebe vrtnin po hranilih

  • A – zelo velike: zelje, cvetača, ohrovti, kolerabica, brokoli
  • B –  velike: paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, bučke, melone, lubenice, pastinak, zelena, zgodnji krompir, visoki fižol

  • C – srednje: korenček, redkev, koleraba, rdeča pesa, blitva, endivija, radič, motovilec, solata, česen, por, zimska čebula

  • D –  majhne: redkvica, peteršilj, špinača,  nizki fižol, grah, bob, čičerka

Primer: Na drugo gredo torej uvrstite velike porabnice hranil, v sklop prvega kolobarja prve celice denimo kumare, v sklop drugega papriko in jajčevec, v tretjega paradižnik in bučke. Nekaj dobrih sosedov lahko najdemo že v okviru skupine, druge bomo pobrali iz drugih skupin. Na tej točki se vam zdi to skregano s pravili. In res bi bilo, če bi celotno gredo pognojili z veliko količino gnojil. Če pa gnojite samo lokalno, torej v jamice, kamor boste sadili, lahko na isto gredo posadite v družbo velikih porabnic hranil tudi tiste, ki potrebujejo manj. To je več kot dobrodošlo zaradi lažjega kombiniranja zelenjadnic, upoštevaje dobre sosede. Tako boste lahko v družbo paprike in jajčevca posadili še solato in blitvo, ki sta dobri sosedi, vendar ne potrebujeta toliko hranil kot paprika in jajčevec.

Dobre in slabe sosede

Kako pomembno je, katere rastline si delijo prostor na gredi, so vedeli vrtnarji že od nekdaj. Tako je znano, da na gredici združujemo čebulo in korenje, saj drug drugega branita pred škodljivci. Primerov je ogromno, vendar nam prostor ne dovoljuje, da bi našteli vse. V dobrem vrtnarskem priročniku boste našli dobre preglednice. Upoštevajte predloge in združujte rastline pravilno. Saj druga drugi lahko pomagajo v rasti ali si škodijo.

Vrtnine potrebujejo različno kisla tla 

Večini vrtnin sicer ustrezajo rahlo kisla tla, ko se vrednost pH giblje med 5,6 in 6,7. Vseeno pa so med skupinami rastlin majhne razlike, kar moramo upoštevati tudi pri vrstenju posevkov. Pred sajenjem vrtnin, ki potrebujejo bolj alkalna tla, dodamo nekaj apna. Takšne so čebulnice, korenovke in gomoljnice ter stročnice. Ta podatek nam na srečo ne podre načrtovanja, saj potrebe po kislosti in gnojenju sovpadajo.

Primer: Vrstenje posevkov vrtnin glede na potrebe po gnojenju in pH tal.                     

Plodovke imajo raje malo bolj kisla tla, vrtna zemlja jim zelo ustreza. Za njimi naj raste posevek čebulnic (čebula, por…) ter korenovk in gomoljnic (korenček, rdeča pesa…). Te vrtnine potrebujejo bolj alkalna tla, zato pred setvijo in sajenjem dodamo na grede nekaj apna. Za čebulnicami in korenovkami posejemo stročnice, ki prav tako bolje rastejo v alkalnih tleh. Stročnicam sledijo kapusnice, velike porabnice hranil, katerim bo predhodni posevek stročnic, ki za seboj puščajo z dušikom bogata tla, več kot dobrodošel. Za kapusnicami pridejo na gredo plodovke, za plodovkami pa ponovno, ob predhodnem dodajanju apna, čebulnice in korenovke. 

Vrtnine razvrščamo v botanične družine

Če leto za letom gojimo na isti gredi enako vrtnino ali vrtnine, ki spadajo v isto botanično družino, prst enostransko izčrpavamo, hkrati pa dajemo večjo možnost škodljivcem in boleznim, ki so tipični za določene družine, da se močno razmnožijo. Če naslednje leto vrtnino prestavimo drugam, škodljivci in bolezni ostanejo brez svojega gostitelja.

Primer: Na gredi, kjer smo gojili papriko, vsaj štiri leta ne gojimo niti paprike niti ostalih zelenjadnic, ki spadajo v isto botanično družino, družino razhudnikovk. To so paradižnik, jajčevec, krompir…

Pri načrtovanju se lahko zalomi pri vrtninah, ki spadajo v isto botanično družino, imajo pa različne potrebe pri hranilih. 

Primer: Na drugo gredo bi posadili gomoljno zeleno, ki spadata v družino kobulnic in v skupino B, v kateri so velike porabnice hranil. Na tretjo gredo pa smo se namenili posejati korenček, ki spada v skupino C, kjer so potrebe po hranilih srednje. Vendar sta z zeleno sorodnika, oba spadata v družino kobulnic. Zato na tretjo gredo v tem sklopu celic –  kolobarja ne sejemo korenčka. Najdemo mu prostor v katerem od drugih sklopov celic ­–  kolobarja, kje ne bo na nobeni gredi nobene vrtnine iz družine kobulnic. 

Botanične družine

  • Metuljnice (Fabaceae)fižol, grah, bob, leča, čičerka, lupina, soja

  • Križnice (Brassicaceae): cvetača, kolerabica, koleraba, vsi ohrovti, kitajsko zelje, zelje, redkvica, rukvica

  • Razhudnikovke (Solanaceae): paradižnik, paprika, feferoni, jajčevec, krompir

  • Kobulnice (Apiaceae): korenček, peteršilj, zelena, sladki komarček, pastinak

  • Metlikovke (Chenopodiaceae): blitva, špinača, rdeča pesa

  • Nebinovke (Asteraceae): solata, artičoka

  • Špajkovke (Valerianaceae): motovilec

  • Radičevke (Cichoriaceae): radič, endivija

  • Bučevke( Cucurbitaceae): kumare, bučke, buče, lubenice, melone, čajota

  • Lukovke (Alliaceae): čebula, česen, šalotka, por, drobnjak

Kodrolistni ohrovt sejemo in presajamo poleti, kot naknadni posevek. Na gredah ostane vse do pomladi.

Globina korenin

Vrtnine imajo različno globoke korenine in zaradi tega črpajo hranila iz različnih globin tal. Za rastlinami, ki imajo plitve korenine, posadimo rastline s srednje globokimi koreninami, njim pa sledijo tiste z najglobljimi koreninami. Če se le da, pri načrtovanju upoštevajmo še to dejstvo.

Globina korenin

  • Plitke korenine: špinača, paprika, jajčevec, kumare, melone, lubenice, peteršilj za list, rukola, radič, motovilec, solata, endivija

  • Srednje globoke korenine: grah, fižol, bob, čičerka, zelje, cvetača, ohrovt, brokoli, blitva

  • Globoke korenine: krompir, korenje, peteršilj za korenino, zelena, pastinak

Uspešno narejen načrt

Za vsako gredo smo torej naredili najboljšo možno kombinacijo vrtnin, kjer smo upoštevali vse prej naštete dejavnike. Poimenujemo jih POSEVEK A, POSEVEK B, POSEVEK C IN POSEVEK D. Naslednja leta samo prestavljamo posevke po gredah – kolobarimo. Peto leto je stanje enako kot prvo leto, ko smo začeli. Kolobar ponovno zaokrožimo. 


Slika spodaj: Štiriletni kolobar za eno skupino štirih gredic – celico. Prestavljanje posevkov po gredah - kolobarjenje (v smeri urnega kazalca). 


Jerneja Jošar

Avtorica več priročnikov o vrtnarjenju, ki v tedenski kolumni z vami deli svoj osebni odnos do vrtnarjenja in rastlin, kot jih doživlja na svojem ekovrtičku, pa tudi na tradiciji in stroki utemeljena spoznanja.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE