Vlažno vreme za vzgojo teh toploljubnih vrtnin sicer ni idealno, saj preži nevarnost bolezni. A s temi zlatimi pravili nam bo vseeno zlahka uspelo.

#1 Izberemo močne in zdrave sadike 

Sadike morajo biti zdrave in primerne velikosti. Če opazimo kakšne rjave lise, pege na deblu ali listih, tako sadiko raje zavržemo. Korenine morajo biti bele in rjave ali celo gnile. Sadike v fazi cvetenja ali celo s plodovi niso najbolj primerne za vzgojo, ker to pobira hranila, ki jih rastlina porablja za začetno rast. Ob sajenju zalijemo s tekočim organskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki vsebuje biostimulante v obliki aminokislin in vitamine, za boljšo ukoreninjenost in zmanjšanje šoka ob presajanju.  

#2 S sajenjem na prosto ne prehitevamo 

Na prosto plodovke sadimo po 15. maju, ko se končajo vse spomladanske pozebe. Jutranja temperatura naj bo vsaj 10 °C, čez dan pa 20 °C. Letos je ogromno padavin in temperature so zelo nizke. Če počakamo kakšen teden, da bo vreme toplo in suho, bodo veliko primernejše razmere za sajenje.

Za več nasvetov ne spreglejte Plantellinega vodnika za vrtnarjenje z naslovom: Zlata pravila vzgoje paradižnika.  V vodniku strokovnjak agronom Vanes Husić strne napotke o izbiri in sajenju paradižnika in tudi drugih plodovk. Dodaja tudi napotke za pravilno prehrano teh vrtnin, zelena dela in zaščito teh rastlin pred škodljivci in boleznimi, ki prepogosto povzročijo, da gre ves naš trud v nič.

#3 Poskrbimo za dovolj prostora in dobro družbo na gredici

Paradižnik sadimo kar precej narazen, saj potrebuje dovolj prostora. Spomladi zraven zasadimo berivko ali glavnato solato. Prav tako posadimo kakšno čebulnico: čebula, česen, drobnjak. Če ob paradižnik posadimo zelje, bo to zaščiteno pred kapusovim belinom. Kot koristne rastline sadimo: ognjič, kapucinke, raznolika zelišča, ki preganjajo bolezni in škodljivce ter privabijo opraševalce. Za boljši okus paradižnika poskrbi bazilika.  

Papriko in feferone je dobro saditi na grebene višine 20–40 cm. Okoli posadimo ali posejemo redkvico, kolerabico in čebulnice: čebulo, drobnjak, česen. Prav tako lahko zapolnimo prostor s solato, ki jo pobiramo, še preden širina paprike zavzame prostor.

 Kot koristne rastline posadimo: ognjič, kapucinke in baziliko za boljši okus.  

Kumare sadimo ob oporo, na katero lahko speljemo tudi visok fižol in bob, zraven pa sadimo čebulo, grah, nadzemno kolerabico, motovilec, peteršilj, solato, zeleno, zelje, rdečo peso in česen. Kot uporabne rastline posadimo v bližino kumar kumino, koriander, baziliko, koper in ognjič, za lepoto in hrano ptic pa bodo poskrbele sadike sončnic. 

Da bo odločitev za izbiro vrtnin lažja in uspeh v vrtu zagotovljen, smo Plantellini strokovnjaki za vas naredili pregled vrtnin z njihovimi glavnimi značilnostmi in potrebami, določili pa smo tudi sorodstvene vezi med posameznimi vrtninami, ki v urejenem sistemu kolobarjenja igrajo eno izmed ključnih vlog. Preverite Koledar sajenja in pobiranja.

#4 Poskrbimo za dobro pognojeno zemljo in dodajamo dovolj prilagojenih hranil

Ob sajenju v sadilno jamico natresemo organsko gnojilo v granulah Bio Plantella Nutrivit za paradižnike, ki ima sestavo posebej prilagojeno paradižniku in drugim plodovkam s poudarkom na kaliju (K). Dodan naravni kalij v gnojilu namreč spodbuja rast bolj čvrstih plodov polnega okusa.

Dognojevanje je zelo pomembno, saj plodove s paradižnika obiramo zelo dolgo, vse do jeseni. 

Za dognojevanje uporabimo tekoče organsko gnojilo Organsko gnojilo za paradižnike Bio Plantella iz morskih alg . Morske alge so zelo hranilne in vsebujejo veliko kalija. Ko je paradižnik v polni rasti ter redno cveti in tvori plodove, ga dognojujemo enkrat tedensko. Z rednim dognojevanjem rastlini občutno povečamo metabolizem in pospešimo rast, povečamo pridelek, zviša pa se tudi odpornost rastlin proti pozebi in drugim stresnim razmeram.

#5 Pridno opravljamo zelena dela 

Paradižnik potrebuje veliko sonca, zato mu namenimo dobro sončno lego, da je osvetljen večji del dneva. Nad rastline postavimo nadstrešek, s čimer zmanjšamo vpliv vlage na pojav bolezni. Za boljšo rast in pridelek nekatere plodovke vršičkamo, odtrgujemo zalistnike ali liste in nekaterim priskrbimo oporo. Več o tem v brezplačnem Plantellinem vodniku. 

Zalistniki izraščajo iz pazduh listov na rastlini. Redno jih odstranjujemo. Ko se začnejo razvijati plodovi v velikosti oreha, odstranimo spodnje liste, saj so ti svojo funkcijo opravili. Na nižjih listih se hitreje pojavi bolezen, ki okuži celotno rastlino, zato jih redno odstranjujemo. Ko je paradižnik v polni rasti, lahko odstranimo tudi nekatere liste po rastlini, če je potrebno boljše osončenje, kar vodi v več plodov.

#6 Že preventivno skrbimo, da so paradižniki v najboljši formi

Na plodovkah je pogosta fiziološka bolezen, pomanjkanje kalcija. Ta se pokaže kot črna gniloba muhe na plodu paradižnika, gnitje mladih plodov bučk in buč ter zakrnela rast kumar. Težavo enostavno rešimo z rednim škropljenjem s sredstvom Bio Plantella Kalcij za paradižnike. Prvič škropimo ob prvem cvetenju, drugič, ko so plodovi velikosti oreha (ali prej, odvisno od sorte), in tretjič, ko se začnejo barvati. Če poenostavimo, škropimo enkrat na 10 dni po začetku cvetenja.

Pogoste bolezni, proti katerim se borimo, so: paradižnikova plesen, pepelovka na bučkah, kumarah in različne plesni ter pegavosti. Za naravno odpornost uporabimo sredstvo Bio Plantella Vital za paradižnike iz njivske preslice. Vsebuje silicij, ki se vgrajuje v celično steno rastlin in jo tako okrepi ter odebeli in prepreči vstop bolezni v rastlino. Da okrepimo rastlino, škropimo redno enkrat na teden, ko postavimo rastline na prosto. Obvezno škropimo po vsakem dežju.

Prepoznajte bolezni in škodljivce rastlin z SOS Vrtnar 

Plantella je lahko še ugodnejša!

Plantellini strokovnjaki

Naročnik oglasne vsebine je Unichem