Po besedah avtorjev gre za "drastično opozorilo", saj je izguba biotske raznovrstnosti živalskega sveta veliko hujša od predvidevanj.

Raziskovalci so skozi čas proučili spremembe v številčnosti populacij več kot 70.000 živalskih vrst po vsej zemeljski obli.

Osrednja ugotovitev v znanstvenem članku, ki so ga objavili danes, je, da pri 48 odstotkih vrst živali po svetu trenutno prihaja do zmanjšanja števila osebkov, medtem ko se pri vsega treh odstotkih populacija veča.

Raziskovalci so tako ugotovili, da je kriza izgube biotske raznovrstnosti na podlagi njihove metode populacijskih trendov še bistveno hujša od tiste, ki so jo pokazali dosedanji načini merjenja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

PREBERITE ŠE: V SPOMIN: ŽIVALSKE VRSTE, KI SMO JIH IN JIH ŠE BOMO IZGUBILI

Tradicionalno je nevarnost izumrtij posameznih vrst do zdaj merila Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) na podlagi kategorij ogroženosti. Njihove analize so pokazale, da trenutno izumrtje grozi 28 odstotkom živih vrst na Zemlji.

Ta teden objavljena raziskava pa je pokazala, da pri kar 33 odstotkih vrst, ki so po metodi IUCN še na varni strani, že prihaja do resnega upada populacije. Obenem pa analiza kaže, da se živalske vrste, pri katerih se število osebkov povečuje, ne krepijo v zadostni meri, da bi nadomestile obsežen izpad pri drugih.

"Naše delo je drastično opozorilo o razsežnosti trenutne krize, ki že ima uničujoče posledice za stabilnost narave na Zemlji, pa tudi na zdravje in blaginjo ljudi," je povedala nosilka raziskave Catherine Finn.

Ob podnebnih spremembah velja prav izguba biotske raznovrstnosti za enega največjih izzivov človeštva v nadaljevanju tega stoletja. Zaradi skupnega delovanja obeh kriz so po opozorilih znanstvenikov ogroženi celotni ekosistemi in s tem njihove funkcije za proizvodnjo hrane ter zagotavljanje pitne vode, zamajana je dolgoročna stabilnost svetovnega gospodarstva, ob tem pa svetu grozi tudi pospešeno širjenje nalezljivih bolezni.

Ravno zato so predstavniki več kot 190 držav na srečanju pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15) konec minulega leta v Montrealu sprejeli zgodovinski dogovor za zaščito svetovnih vrst in ekosistemov. Dogovor predvideva, da bodo države do leta 2030 zaščitile 30 odstotkov planeta in zagotovile 30 milijard dolarjev pomoči za ohranjanje narave v državah v razvoju. A tako kot pri pariškem podnebnem sporazumu se tudi tu postavlja vprašanje dejanskega izvajanja dogovorov.