Ali bo zima hladna in dolga? Ali bo zapadlo kaj snega in koliko? Kako bodo čebele prezimile? Bodo imele dovolj hrane? To so vprašanja, ki si jih v teh dneh zastavljajo čebelarji, a ker na njih ni mogoče odgovoriti, zaskrbljeni pričakujejo pomlad, je za STA povedal Vlado Auguštin iz Čebelarske zveze Slovenije (ČZS).

Čebelje družine zdaj vstopajo v zadnje obdobje svojega razvoja – v obdobje mirovanja. To se začne konec oktobra, ko družine ostanejo brez zalege, traja pa do januarja, ko matica zaleže prva jajčeca. Za to obdobje je značilna popolna odsotnost zalege, zmanjšanje življenjskih funkcij čebel in s tem porabe hrane na minimum ter nadaljnje zmanjševanje števila čebel v družini.

Obnašanje čebel v tem obdobju je odvisno predvsem od temperature v okolici. Ko se ta v naravi spusti pod deset stopinj Celzija, čebele nagonsko prenehajo letati in se umaknejo v notranjost panja. »Tam se stisnejo v zimsko gručo, nato pa, ko vreme omogoča, izletijo na čistilni izlet,« pojasnjuje Auguštin. Zaradi mraza, snega, oddaljenosti hrane od zimske gruče, vlage, močnih vetrov, škodljivcev in sovražnikov je to obdobje za čebeljo družino najbolj neugodno. Uspešno prezimovanje je odvisno od optimalne številčne moči čebelje družine, zadostne količine kakovostne hrane in njenega dobrega zdravstvenega stanja.

Sedanje neobičajno toplo vreme pa za čebele ni najboljše. »Nekaj dni toplega vremena jim sicer ne škoduje, če pa je toplo obdobje daljše, je lahko to za čebelje družine usodno,« pravi Avguštin. Matice namreč začnejo ob pretopli zimi prehitro zalegati, porabijo pa tudi preveč hrane. Če se pozneje ohladi, morajo čebele zapustiti zalego in lahko pride do izbruha bolezni. Pretopla zima ima za čebele veliko več negativnih posledic kot pozitivnih.

Avguštin svetuje čebelarjem, naj čebeljim družinam med prezimovanjem zagotovijo popoln mir. Požagati morajo vse veje, ki bi lahko ob vetru udarjale po panjih, ter postaviti strašila in pasti, ki bodo od panjev odvračala ptice in glodavce. Skrbijo naj za to, da v panjih ne bo prepiha, da bodo postavljeni na suhem in da v čebelnjaku ali okrog njega ne bo motečih dejavnikov, ki bi preprečevali mirno prezimovanje čebeljih družin.

Čebelarji so zaradi slabega vremena letos pridelali le okrog 470 ton medu, medtem ko ga sicer pridelajo 2000 ton na leto. Koliko medu čebelarji še imajo in koliko je takšnih, ki so že ostali brez medu, je težko povedati, informacije s terena pa kažejo, da imajo med le še redki čebelarji, predvsem večji, je za STA povedala svetovalka za ekonomiko pri javni svetovalni službi v čebelarstvu, ki deluje v okviru ČZS, Tanja Magdič.