Obsežna monografija o vrtnarju iz Prešernovih časov, Andreju Fleischmannu, ki je štiri desetletja služboval v ljubljanskem Botaničnem vrt, je delo avtorjev Nade Praprotnik in Jožeta Bavcona. Zanimivo je iz več razlogov, ne samo zaradi natančnega in širokega vpogleda v njegovo delo. V njej je namreč z dokumenti argumentirano prikazano, da smo v letih 1843 do 1856 imeli milejše zime kot so bile v novejšem času, da tedaj pogozdovanje Krasa z danes invazivnimi drevesnimi vrstami ni uspelo in da o okolju, ki nas obdaja, v tedanjem šolskem sistemu niso vedeli prav veliko. Stvari se zdijo torej zelo sodobne.

In Cvetne formule avtorjev Jožeta Bavcona, Blanke Ravnjak in Davida Bavcona, ki so prišle na svetlo pred nekaj dnevi? Kdor morda domneva, da razkrivajo kaj podobnega formulam, s kakršnimi se je v zgodovino zapisal avtor zdravilnih cvetnih esenc dr. Edward Bach, oče Bachovih kapljic, je seveda v zmoti. Cvetne formule nam namreč s številkami, črkami in različnimi simboli predstavljajo strukturo posameznih cvetov. Za študente botanike morda na prvi pogled suhoparno poglavje pa je eden temeljnih kamnov, ki znanstvenikom pomagajo vse rastlinsko bogastvo tega sveta spraviti v razumljiv red, poiskati njihove sorodstvene povezave in jim določiti mesto v evolucijski verigi. Zgradba cvetov je namreč eden najpomembnejših meril za razvrščanje posameznih vrst rastlin v botanične družine. Cvetne formule rastlinskih družin v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani nam tako predstavijo 206 družin kritosemenk – cvetnic, ki so s predstavniki zastopane v Botaničnem vrtu. Čeprav je vrt majhen, je v njem predstavljenih kar polovica vseh družin cvetnic na svetu! Poleg formul, ki prikazujejo posplošitev cvetne sestave za celo družino, opisov družine, njene razširjenosti in tipičnih predstavnikov za posamezno družino, so vse družine s po nekaj predstavniki predstavljene še v sliki. V knjigi se tako nahaja okrog 700 fotografij, večji del domačih avtorjev.