Kakor pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije, je stanje po območjih precej različno. Odstotek sanacije je najmanjši na območjih, kjer so bile poškodbe najbolj obsežne, torej na območju Postojne, Ljubljane in Kranja oziroma tam, kjer so razmere zaradi reliefa najtežje, denimo na Tolminskem.

Že lani so na zavodu zabeležili stanje deloma povečane populacije podlubnikov na območju, ki se precej dobro pokriva s tistim, prizadetim zaradi žledoloma. Povečana masa potencialne prehrane za njihov razvoj, ki jo predstavlja poškodovano in padlo iglasto drevje, je zelo ugodno okolje za njihov razvoj in razmnoževanje, zato na zavodu predvidevajo njihovo prenamnožitev v tem, še bolj pa v naslednjem letu. Na stanje populacije podlubnikov lahko pomembno vpliva izvedba sanacije, pomemben dejavnik je tudi vreme. Podlubniki se najbolje razvijajo in razmnožujejo v toplem in suhem vremenu, ki pa ga letos, pravijo na zavodu: »Dovolj velika količina padavin poleti poveča odpornost drevja (to je lahko kritično zlasti pri smreki v nižinah in na plitvih tleh) proti biotskim dejavnikom in s tem tudi proti podlubnikom. V teh tednih se dogaja izlet prve letošnje generacije podlubnikov, zato je še prezgodaj za podajanje popolne ocene, kje so največja žarišča.«

Najustreznejši ukrep proti tem škodljivim hroščem je pravočasen posek in odvoz poškodovanega in padlega drevja iglavcev, zlasti smreke in jelke, ter vzpostavitev gozdnega reda (zlaganje vej v kupe). Kjer lesa iglavcev zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso odpeljali iz gozda, na zavodu priporočajo lupljenje hlodovine, ki je zelo ustrezen, čeprav naporen ukrep. Če je podlubnik drevje že napadel in je tik pred izletom, pomaga tudi kurjenje olupljenega lubja. Dodatno zavod ukrepa pri neolupljeni hlodovini iglavcev s prekrivanjem z mrežami, ki vsebujejo insekticid za podlubnike, ter s škropljenjem takih kupov z insekticidom.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo, da morajo lastniki nenehno spremljati poškodovane gozdove: »Če opazite znake napada podlubnikov, takoj obvestite gozdarje in začnite sekati napadena drevesa.«

Prek javnih del je zbornica z namenom sanacije žledoloma sicer zaposlila 33 delavcev, od tega 30 delavcev dela neposredno pri lastnikih gozdov (izvajanje gozdnega reda, odstranjevanje sečnih ostankov z gozdnih prometnic in vodotokov ter druga manj zahtevna dela v poškodovanih gozdovih), trije delavci delajo na zborničnem uradu. Skladno z interventnim zakonom o odpravi posledic žledoloma pa so na zavodu za gozdove v okviru kadrovske okrepitve zaposlili 69 ljudi (od tega 68 z izobrazbo inženirja gozdarstva in višjo ter eno osebo z drugo izobrazbo tehniške smeri) ter 62 ljudi v okviru javnih del. Pri zadnjih so dosegli z zaposlitvami odobreno kvoto, pri prvih pa bi lahko zaposlili osem oseb več, a prijavljeni niso izpolnjevali pogojev. Oboji bodo na zavodu delali do 30. novembra letos.