Kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, se prvinski bukovi gozdovi v pragozdu Krokar in Snežnik-Ždrocle s tem pridružujejo Škocjanskim jamam kot doslej edinemu slovenskemu naravnemu spomeniku, ki si je pred 30 leti prislužil vpis na Unescov seznam svetovne naravne dediščine.

Pragozd Krokar predstavlja nedotaknjene prvinske gozdove v osrčju tudi sicer dobro ohranjenih gozdov Kočevske, ki so tudi del omrežja Natura 2000 v Sloveniji. Snežnik-Ždrocle pa predstavlja starodavne bukove gozdove s predeli prvinskih gozdov. Tudi ta rezervat leži sredi obsežnega gozdnega kompleksa, ki sodi v omrežje Natura 2000.

Pri identifikaciji in klasificiranju vseh najbolj ohranjenih bukovih gozdov v Evropi se je upoštevalo različne dejavnike. To so prvinskost, lokacija glede na širitev bukve po zadnji poledenitvi, ekološke razmere, velikost in stopnja zavarovanja. Na podlagi teh kriterijev so strokovnjaki nato določili najbolj reprezentativna in posebna območja, ki so zdaj vključena na seznam svetovne dediščine.

Slovenski bukovi gozdovi se bodo na seznamu pridružili gozdovom z že priznano posebno univerzalno vrednostjo v Nemčiji, Ukrajini in na Slovaškem, svetovni dediščini z nazivom Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in starodavni gozdovi Nemčije. Odbor za svetovno dediščino je v njih prepoznal dokaz izjemnega razvoja in vpliva bukovih ekosistemov v Evropi, ki so jih imeli od zadnje ledene dobe.

"Vpis na seznam svetovne dediščine je za Slovenijo pomembno priznanje za dobro varstvo gozdnih rezervatov, kot sta pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle v preteklosti, hkrati pa pomeni tudi močno zavezo Sloveniji, da v prihodnje varstvo obeh gozdnih rezervatov in tudi sicer gozdnih ekosistemov bukovih gozdov še nadgradi," so prepričani na ministrstvu.

Seznam dopolnjujejo še območja v Albaniji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Italiji, Romuniji, Španiji, Ukrajini ter na Slovaškem in Hrvaškem.