Slovenski bukovi gozdovi med svetovno elito naravne dediščine

Slovenski bukovi gozdovi med svetovno elito naravne dediščine

Slovenska gozdna rezervata pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle sta se z vpisom na seznam svetovne dediščine Unesca uvrstila med "svetovno elito naravne dediščine", je poudarila okoljska ministrica Irena Majcen. Gozdove bo treba sedaj primerno upravljati; predvsem bo treba usmerjati obiskovalce, ki jih bo verjetno vse več.

Bukovi gozdovi so na seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) v eminentni družbi, je poudarila ministrica za okolje in prostor. Na seznamu so med drugim tudi slavni naravni parki Yellowstone in Veliki kanjon v ZDA ter Serengeti v Tanzaniji.

Vpisov naravne dediščine je sicer na seznamu okoli 20 odstotkov, v Evropi pa je ta delež še nižji. "Slovenija je sedaj z dvema vpisoma presegla povprečje med 167 državami, ki imajo svoje vpise na seznamu svetovne naravne dediščine," je pojasnila Majcnova.

Za uspešen vpis je bilo ključno dobro sodelovanje tako v Sloveniji kot na mednarodni ravni. Slovenska gozdna rezervata sta se namreč na seznam uvrstila v sklopu 63 novih območij starodavnih in prvinskih bukovih gozdov v 10 državah. Vpis je ob tem "izjemno priznanje za dobro delo gozdarjev več generacij, ki so se vedno znova zavestno odločali, da nekatere nedotaknjene dele gozdov kot žive učilnice za sonaravno gospodarjenje z gozdovi ohranjajo nedotaknjene tudi v prihodnje", je dejala ministrica.

Aktivnosti in pozornost bo zdaj treba usmeriti v upravljanje, je še poudarila. Med drugim gre pričakovati porast zanimanja za obisk teh območij, Majcnova pa verjame, da bomo - podobno kot v primeru Škocjanskih jam - znali oblikovati "primer dobre prakse skrbnega ravnanja s svetovno naravno dediščino".

Da se je bukov pragozd umestil med izbrane, vpisane na Unescov seznam, je moral biti ustrezno ohranjen ter predstavljati obogatitev mreže z novo informacijo, je pojasnil Andraž Čarni iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Pragozd Krokar, ki meri 74,5 hektarja, tako predstavlja ledenodobno zatočišče bukve, iz katerega se je bukev naselila po vsej Evropi. Ob tem so se v tem gozdu ohranile razne zeliščne vrste, ki se z bukvijo niso selile po Evropi, ampak so ostale le v naših gozdovih. Snežnik-Ždrocle v izmeri 793,9 hektarja pa predstavlja zgornjo gozdno mejo bukve.

Slovenija ima danes 170 gozdnih rezervatov s skupno površino 9508 hektarjev, je pojasnil Živan Veselič z Zavoda za gozdove Slovenije. Državna uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom za njihovo upravljanje določa dva režima: strogega in blažjega. V gozdnih rezervatih s strogim varstvenim režimom so prepovedane vse gospodarske in rekreativne dejavnosti, raziskovalne in izobraževalne dejavnosti pa je mogoče izvajati le ob dovoljenju ministrstva za kmetijstvo. V rezervatih z blažjim režimom je medtem dovoljen ogled rezervata po gozdni učni poti in uporaba poti v javni rabi, ki vodijo skozenj.

V Pragozdu Krokar velja strožji režim, v rezervatu Snežnik-Ždrocle, ki ga - predvsem prek štirih planinskih poti na Snežnik - vsako leto obišče nekaj tisoč ljudi, pa blažji. "Režim se z vpisom na Unescov seznam ne spreminja, bomo pa morali poskrbeti za urejenost obiska ter se prilagoditi določenim upravljavskim standardom," je pojasnil Veselič. Obstaja sicer tudi možnost, da bi znotraj rezervata Snežnik-Ždrocle oblikovali manjša območja strožjega režima.

Kot je glede nadaljnjih korakov povedala Katarina Groznik Zeiler z ministrstva za okolje in prostor, bodo pristojni ministri v projektu sodelujočih držav kmalu podpisali deklaracijo o nameri o skupnem varstvu in upravljanju območij bukovih gozdov. Imenovale bodo koordinatorja - v igri je tudi slovenski kandidat Andrej Sovinc - podrobnosti pa dorekle na prvem delovnem srečanju, ki ga bo oktobra gostila Avstrija.

Koliko bo Slovenijo upravljanje Unescove dediščine stalo, še ni jasno. Stroške skupnega upravljanja za prvih 12 let bodo krile Avstrija, Belgija, Nemčija in Španija, a to ne pomeni, da Sloveniji ne bo treba že v tem obdobju zagotoviti tudi lastnih sredstev, je povedala Groznik Zeilerjeva. Sicer pa je izpostavila možnost pridobivanja projektnih sredstev, na katera partnerji v projektu močno računajo.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE