Zimzelene grmovnice: Alternative za pušpan

Zimzelene grmovnice: Alternative za pušpan

Pušpana, katerega sajenje v obhišne vrtove ima pri nas dolgo tradicijo, danes brez kemične zaščite skoraj ni več mogoče gojiti. Uničuje ga namreč pušpanova vešča, katere gosenice grm obžrejo do kosti in smo jo dobili s sadikami iz Kitajske, napada pa ga tudi glivična bolezen, pri kateri listje rjavi, pušpanov ožig. Pobrskali smo za grmovnicami s podobnimi lastnostmi, ki bi bile njegovim ljubiteljem morda všeč. Seveda ima vsaka vrsta nekaj svojih posebnosti, ki zahtevajo malce kompromisa.

Nekdaj so imeli pušpanov grm pri vsaki hiši, da so z njegovimi vejicami škropili mrliča, v novejšem času pa so se po zgledu formalnih striženih vrtov uveljavile žive meje iz te zimzelene grmovnice ali dekorativno obrezani grmi in drevesca. Za dekorativne namene je bil priljubljen prav zato, ker ga je lahko oblikovati in ima majhne listke. Toda ko rastline napade škodljivec ali bolezen, nam ne preostane drugega, kot da pušpan nadomestimo z drugimi vrstami grmovnic. Na vrhu izbora so prav tako zimzelene grmovnice z lepimi manjšimi listki, od katerih pa ga večina prekaša po hitrosti rasti.

Namesto pušpana (Buxus) lahko za srednje visoke in nižje žive meje, v kakršne se je sadil, posadimo ligustre ali kaline, zimzelene vrste češmina in trdolesk, japonske bodike ali kosteničevje. Po videzu poganjkov in listov sta mu zelo podobni zlasti zadnji dve vrsti, vendar obe rasteta precej hitreje.

Japonska bodika

Prednosti japonske bodike (Ilex crenata), zaradi podobnosti s pušpanom ji je ime tudi puš­panolistna bodika, sta odpornost na zimo in nezahtevnost glede lege. Le ob dolgotrajnejši suši ali zastajanju vode ima težave, zelo dobro pa prenaša obrezovanje. V primerjavi s pušpanom veliko prej doseže svojo polno velikost. Zraste lahko v dva metra in pol visok in le nekaj manj širok grm. Listi so ovalni do suličasti, največ dvocentimetrski, gladki, bleščeče temno zeleni. Beli cvetovi so bolj ko ne drobni, beli, neopazni, jeseni pa se pojavijo okrogli, do 6 mm debeli plodovi.

Kosteničevje

Kosteničevje (Lonicera) se večinoma se uporablja kot pokrovna rastlina, ob rednem obrezovanju pa ga lahko oblikujemo tudi v živo mejo. Je zelo nezahtevna grmovnica.

Mirtolistno kosteničevje (tudi kitajsko kosteničevje, L. nitida) je zimzeleno, zelo dobro prenaša striženje in oblikovanje in lahko tvori gosto živo mejo, visoko od 60 do 150 centimetrov. Vendar v primerjavi s pušpanom raste veliko hitreje. Občasno ga lahko brez škode temeljiteje pomladimo. Prenese tudi senčnejša rastišča. Za živo mejo ga sadimo na razdaljo od 20 do 30 centimetrov. Za nizke žive meje in pokrovne zasaditve je primernejše kitajskemu zelo podobno, vendar bolj horizontalno rastoče zimzeleno kosteničevje (L. pileata), ki ga uporabljamo tudi za ozelenitve brežin.

Zimzeleni češmin

Večina češminov (Berberis) je listopadnih grmov, obstaja pa tudi zimzelena alternativa češmin (Berberis buxifolia 'Nana'), ki ima podobne liste kot pušpan. V nekaterih pokrajinah je slabše prezimen. Tam, kjer glivične bolezni in vešče bolj napadajo pušpan, lahko to vrsto češminov vzamemo za nadomestek. Zimzelen je tudi češmin Berberis frikartii 'Amstelveen', ki ostane kompakten grm z 1,5 metra višine. Za rastišče mu najbolj ustreza polsenca.

Kalina

Navadni liguster ali kalina (Ligustrum vulgare) je zelo trpežna grmovnica, vendar pozimi izgubi del listja. Raste bujno in hitro, zato živa meja potrebuje redno obrezovanje. Prvi dve leti po zasaditvi jo izdatno prirezujemo, da se živa meja zgosti. Pozneje, ko dosežemo primerno višino in kompaktnost, oblikujemo krošnjo in vzdržujemo želeno obliko in velikost. Za večjo kompaktnost jo sadimo v dvojne vrste z zamikom, na razdaljo od 20 do 30 centimetrov. Kalina je primerna za žive meje v razponu med enim in tremi metri višine. Za formalne žive meje je najboljša zimzelena vrsta L. ovalifolium.

Trdoleska

Trdoleska (Euonymus) je na voljo v mnogih odtenkih zelene barve ali pa je pisana, zato se z njo lahko ustvarijo čudoviti kontrasti. Večina vrst je listopadnih, za žive meje pa je primernejša japonska trdoleska (E. japonicus): vedno zelen pokončni grm, z velikimi jajčasto oblikovanimi temno zelenimi listi.

Ognjeni trn

Ta zimzelena grmovnica (Pyracantha) je zelo primerna za vse višine živih mej, vendar se kljub podobnosti listkov s pušpanovimi od njega bistveno razlikuje zaradi obilja oranžnih do rdečih plodov, ki jo krasijo večidel leta, njeni poganjki pa so poleg tega močno trnasti. Je bujne rasti, zraste do pol metra na leto. Primerna je za tudi formalno striženje in žive meje od dobrega metra do treh metrov višine. Je zelo odporna na sušo in nezahtevna glede prsti.

 

PREBERITE ŠE: Pozimi cvetoče grmovnice: Najlepše so v snegu

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE