Kako podnebne spremembe vplivajo na tujerodne vrste pri nas

Kako podnebne spremembe vplivajo na tujerodne vrste pri nas

Tujerodne invazivne vrste organizmov v novem okolju uspevajo tudi zaradi podnebnih sprememb, menijo v članku, ki je bil objavljen v britanskem Guardianu. Še več, prav zaradi sprememb v podnebju bi po mnenju avtorja lahko prišlo do »ekološke bombe«, če ne vsaj »smrtonosnega dua« kot so tujerodne invazivne vrste in dvig temperatur ter spremenjen padavinski režim. O vplivu podnebnih sprememb na boljše uspevanje tujerodnih invazivnih vrst pri nas smo se pozanimali pri dr. Aleksandru Marinšku z Gozdarskega inštituta Slovenije.

Po mnenju dr. Aleksandra Marinška sta termina »ekološka bomba« in »smrtonosni duo« preveč senzacionalistična, zastrašujoča in neprimerna za uporabo »kar povprek«, vendar pa je problem invazivnih organizmov (rastline, sesalci, insekti, ribe, bakterije, glive …), ki so se prilagodili na novo okolje in se začeli uspešno razmnoževati, zelo pereč in ga podnebne spremembe v določenih primer še pospešujejo. »Primer: v Jadranskem morju so že zaznali določene tujerodne ribe iz toplejših južnih morij. Globalno se morja segrevajo in Jadransko morje ni izjema. Zaradi tega habitati tem vrstam rib iz južnih morij postajajo vedno bolj ustrezni,« je pojasnil Marinšek.

Ko tujerodna vrsta postane invazivna

Človek z globalno trgovino, transportom in na druge načine vnos tujerodnih vrst še pospešuje. Vse tujerodne vrste, ki so namerno ali nenamerno prinesene v naše okolje, ne postanejo invazivne, je povedal Marinšek. Nekatere propadejo, nekatere se naturalizirajo, določenemu odstotku rastlin pa novo okolje tako ustreza, da se prekomerno razširijo in takrat rečemo, da je organizem invaziven. »Taki bolj znani primeri v Sloveniji so na primer kanadska in orjaška zlata rozga, japonski in češki dresnik, ambrozija ali pelinolistna žvrklja od rastlin, od drugih organizmov pa lahko omenimo harlekinsko pikapolonico, meduzo rebračo v Jadranskem morju, školjko potujočo trikotničarko v Blejskem jezeru in signalnega raka v reki Muri,« je naštel Marinšek.

PREBERITE ŠE: Med 12 novimi invazivnimi tujerodnimi vrstami tudi pižmovka in aligatorska trava

Marinšek je še pojasnil, da so značilnosti invazivnih rastlinskih vrst svetloljubnost, prilagodljivost ter visok razmnožitveni potencial. »Veliki večini invazivnih organizmov, ki so trenutno pri nas, pa dejanske trenutne razmere že tako ustrezajo, da so že pred desetletji postale invazivne,« je dodal.

Določene invazivne rastline, ki prihajajo k nam, večinoma iz Azije in Severne Amerike, tam niso invazivne. In obratno, tudi iz Evrope pride v Severno Ameriko še veliko več naših domorodnih rastlin, ki pri nas niso invazivne, tam pa ta potencial razvijejo in so v določenih delih Amerike invazivne. Kor primere je Marinšek navedel: bršljan, kalino, zvonček, zimzelen, česnovko.

Zaradi podnebnih sprememb bodo nekatere vrste dobro uspevale

»Zagotovo bodo nekatere vrste na račun globalnega segrevanja in spremenjenih vremenskih razmer v prihodnosti še bolj uspevale. Predvsem rastline, ki prihajajo iz južnejših, toplejših krajev. Ravno tako tudi določene vrste žuželk, ki jim bo toplejše okolje ustrezalo pri širitvi in razmnoževanju tudi zaradi oslabljenih domorodnih organizmov,« je potrdil Marinšek.

PREBERITE ŠE: Objavljen opozorilni seznam tujerodnih vrst

Škodljive pa ne bodo le tujerodne vrste, saj podnebne spremembe vplivajo tudi na prenamnožitev domorodnih vrst – trenutno smrekovega lubadarja, ki mu toplejša in sušnejša poletja omogočajo dramatično širjenje po naših gozdovih. »V bistvu gre za dvojno delovanje spremenjenega podnebja: lubadarjem omogoča več generacij v istem letu, smreke pa so zaradi sušnega stresa bolj oslabljene. Na določenih zelo sušnih območjih so smreke tako fiziološko prizadete zaradi suše, da se niti smolijo ne več – to pa je njeno glavno orožje proti podlubnikom. No, v tem primeru pa že skorajda lahko govorimo o »smrtonosnem duetu«,« je opisal Marinšek.

In na podoben način se bo v spremenjenih toplejših klimatskih razmerah lahko dogajalo s tujerodnimi vrstami, ki so tu prisotne in bodo morda zaradi sprememb klime postale invazivne. »Seveda pa se moramo zavedati, da invazivne tujerodne vrste večinoma ne pridejo k nam kar same. Večinoma smo zato krivi ljudje sami, ki jih namerno ali nenamerno prinašamo v lastno okolje,« je izpostavil.

 

PREBERITE ŠE:

Aplikacija za odkrivanje invazivnih tujerodnih vrst v Evropi

Z naraščajočim spletnim trgovanjem vse več tujerodnih rastlin

Tujerodne invazivke povzročijo 12 milijard evrov škode

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE