1. Večina jesenskih aster tvori cvetne popke šele takrat, ko se dnevi začnejo krajšati. Najlepše uspevajo na polnem soncu, v nekoliko vlažni zemlji. Hvaležne so za dobro odcedna in rodovitna tla, zato jim prija dognojevanje. Uspevajo tudi v senci, vendar tam poženejo višja stebla in naredijo manj cvetov. Vse visoke astre potrebujejo oporo – k tlom jih lahko poleže že kratkotrajna ploha in potem jih bomo težko zravnali. Najbolje je oporo namestiti že spomladi, ko so poganjki še majhni, da jih pozneje ne poškodujemo. Če pri visokih astrah poganjke do začetka julija močno skrajšamo (tudi za polovico), se obrastejo po vsej višini, bujneje cvetijo in dosežejo nižjo končno višino. Postopek je priporočljiv tudi za druge skupine aster. Pri vseh podaljšamo cvetenje, če sproti odstranjujemo ovenele cvetove. Pred zimo porežemo stebla malo nad tlemi, rastline pa prekrijemo z zastirko iz okrasnega lubja ali komposta.

2. Medtem ko večino drugih trajnic sadimo in tudi razsajamo (delimo) spomladi ali jeseni, so bradate perunike ali irisi najhvaležnejše, če jih presajamo takoj po cvetenju, to je že poleti. Če s tem odlašamo dalj časa, se do zime ne bodo dobro ukoreninile. Čas je primeren od julija do sredine septembra in glede na letošnje sušno in vroče poletje bo zdaj ravno prav, če tega doslej še nismo storili. Bradate perunike lahko rastejo na istem mestu nekaj let zapored, po štirih ali petih letih pa korenike postanejo že zelo goste, zato jih moramo razsaditi. Če sadimo na isto mesto, tla dobro pognojimo. Zemljo prelopatamo, če je težja, lahko dodamo tudi droben pesek. Dodamo uležan kompost, kompostiran hlevski gnoj, kupljena organska gnojila ali sadjarska mineralna gnojila, ki vsebujejo le malo dušika. Sadimo plitko, tako da je zgornji del korenike (rizoma) na površju, le v zelo peščenih tleh je lahko malenkost pokrit z zemljo.

3. V okrasnem vrtu lahko razmnožujemo v skoraj vsakem letnem času, še zlasti pa ob koncu poletja. S potaknjenci lahko vzgojimo sadike pri večini okenskih in balkonskih rastlinah, iglavcih, okrasnih grmovnicah, živih mejah in sobnih lončnicah. Pomembno je le, da rastline, s katerih jemljemo potaknjence, niso bile razmnožene s cepljenjem. Potaknjenci za živo mejo, npr. narezani poganjki kaline, naj bodo delno oleseneli, tudi iglavce običajno razmnožujemo s polzrelimi potaknjenci, ki so navidezno že dozoreli, kar pomeni, da se že odebelili in otrdeli. V gredi na prostem pripravimo mešanico drobnega peska in šote ali šotnega nadomestka ali pa potaknjence za sadike posadimo v lončke. Prst mora biti vseskozi vlažna.

4. Od okrasnih čebulnic sredi avgusta sadimo le jesenske podleske, medtem ko so spomladanske čebulnice v vrtnarskih centrih na voljo v prvih septembrskih dneh. Z nakupom ne kaže odlašati, saj je ponavadi prav na začetku izbira največja. Tudi če kupujemo po spletu pri specializiranih ponudnikih čebulnic, pohitimo, saj poznavalci hitro pokupijo redkosti ali priljubljene sorte. Pri nakupu preverimo kakovost čebulic. Te morajo imeti deklarirano debelino. Če imamo možnost, izbirajmo med nezapakiranimi čebulicami, da si lahko vsako ogledamo. Biti morajo suhe in še ne smejo kaliti. Za zgodnji nakup se odločimo tudi zato, ker prostori trgovin niso idealni za njihovo skladiščenje. Ob nakupu v oktobru in novembru preverimo njihovo čvrstost. Iz puhlih čebulic ne bo cvetja.

PREBERITE ŠE:

Kako pripravimo grede za ponovne setve in sajenje

Napake na vrtu: Z jesenjo se krog ne konča

Pozne setve in sajenje: Gredice ne smejo ostati prazne