Prizor, ki me je pričakal na postajališču mest­nega avtobusa na barcelonskem Montjuicu, potem ko sem prišla iz galerije Mirojeve fundacije, je name deloval kot čudež. V razgretem pomladnem popoldnevu ni bilo niti najmanše sapice, poleg mene pa so valovili zeleni lasje siren in v svoje srebrne konice lovili zahodno svetlobo. Takrat nisem poznala veliko okrasnih trav, danes si mislim, da je bilo morje nežnih bodalic (Stipa tenuis­sima). Še pozneje me je prevzela peresasta bodalica (Stipa eriocaulis) na jadranskih otoških planotah. Imate v spominu, v kakšnih lokih švigajo po zraku trakovi gimnastičark na parterju? Najbolj moje so trave, ki so videti kot najtanjši dih, čeprav lahko urežejo, in kot prosojna meglica mehčajo lica cvetlic.

Piet Oudolf, ena največjih avtoritet v svetu sodobnega vrtnega oblikovanja, je prepoznaven predvsem po tem, da ga v okrasnem vrtu bolj kot cvetoče rastline zanimajo teksture in oblike zasaditev, skupaj z videzom naravnih ambientov, in trajnostni pristop.

Na predavanjih sledilcem vedno znova položi na dušo, naj v svojo paleto vrtnih barv sprejmejo tudi rjavo v vseh njenih odtenkih, od srebra do čokolade. Rjava je posebno lepa in elegantna jeseni, ko okoli suhih koškov cvetic valovijo posušene trave, in pozimi, ko so stebla in cvetovi višjih trav še v snegu veličasten okras.

Trave kot strukturne rastline

Okrasne trave so eden temeljnih kamnov Oudolfovega pristopa: v vrt prinašajo razpoloženje, tako kot svetloba sveč na slovesni večerji. Posajene v skupine ustvarjajo mehko kuliso za druge rastline ali skrivnostno kopreno okrog cvetov. Ena najpogostejših tehnik za doseganje naravnega videza so prav kombinirane zasaditve trajnih okrasnih trav in cvetočih trajnic. Oblikovalec svetuje, naj bo v njih 70 odstotkov strukturnih rastlin, ki skozi letni cikel ustvarjajo vizualno ogrodje vrta ali zasaditve: mednje sodijo poleg trav še ponavljavo cvetoče rastline in tiste trajnice, ki se obdržijo lepe vse leto. Preostalim 30 odstotkom pravi mašila, čeprav so tu zato, da vzbujajo pozornost z barvitimi listi in cvetovi izrazitih barv. Mnoge med njimi namreč že sredi poletja odcvetijo in izgubijo obliko, tudi nekatere trajnice. Če okrasne grede ali vrt zastavimo na ta način, bomo na porumenele ali rjave dele rastlin nehali gledati kot na material, ki ga je treba čim prej porezati in odložiti na kompost.

Z naraščajočim zanimanjem za okrasne trajnice se tudi pri nas povečuje poznavanje okrasnih trav, ki so prav tako trajnice, zanimive neprezimne vrste in sorte pa so se uveljavile v kombinaciji s sezonskim cvetjem v koritih ali kot samostojna zasaditev v večjih posodah. Od trajnih okrasnih trav imajo na slovenskih vrtovih gotovo najdlje domovinsko pravico kitajski trstikovci in pampaške trave, ki so zaradi velikosti, oblike rasti in impozantnih cvetov največkrat posajene kot soliterne, samostojne rastline.

Prav vse rastline, ki jim zaradi dolgih stebel in listov – pri nekaterih izrazito pokončnih in suličastih, spet drugih z mehko previsno obliko – pravimo okrasne trave, po botanični razvrstitvi niso trave. Zaradi šopaste rasti in podobne oblike v to skupino uvrščamo tudi šaše (Carex), ločje (Juncus), bekice (Luzula) in rogoze (Typhaceae) za mokra obrežja ali zasaditve v rastlinskih čistilnih napravah. Le prave trave, denimo prstasti trstikovci (Miscanthus), pampaške trave (Cortaderia), perjanke (Pennisetum), okrasno proso (Panicum virgatum), bodalice (Stipa), masnice (Deschampsia), šašulje (Calamagrostis), migalice (Briza) in še mnoge druge, imajo kolenčasto in votlo steblo, na katerem se poleti začnejo odpirati latasti cvetovi različnih oblik.

V gredicah so trave dobrodošle zaradi mehke teksture, s katero popestrijo druge rastline z večjimi ali širšimi listi. Nižje lahko uporabimo za obrobo oziroma v ospredju, srednje visoke in visoke pa zamešamo med druge trajnice, manjše grmovnice in enoletnice. Sadimo jih torej v skupinah, posamič ali pa z njimi oblikujemo živo mejo, izbiramo glede na kompozicijo v vrtu in obliko rasti. Njihova skupna lastnost so tanki suličasti listi, ki rastejo v šopu – zeleni, srebrni, rumenkasti, bordojski, progasti, pogosto opazno modrikasti. Jeseni jih večinoma ne porežemo, temveč pustimo, da se med spreminjanjem odtenkov v čedalje toplejše posušijo in so, prekrite z ivjem, veličasten zimski okras. Nekatere so zimzelene, nadzemni deli se ne posušijo – takšni so skoraj vsi šaši.

Oskrba okrasnih trav

Trave ne potrebujejo veliko nege. Pomembno je le, da jim zagotovimo ustrezne razmere za rast. Večina dobro uspeva na sončnih legah in na dobro odcednih tleh z veliko organske snovi, ki zadržujejo vlago. Gnojimo jih bolj malo. Izrazito sončno lego potrebujejo vse pozno cvetoče, perjanke, okrasno proso, pampaške trave, kitajski trstikovec, medtem ko so nekateri šaši (Carex pendula), rušnata masnica (Deschampsia caespitosa) ali imperata (Imperata cylindrica) lahko tudi v delni senci.

Najmanjše okrasne trave ponavadi sadimo na skalnjake. S sivimi in modrikastimi odtenki listov bo zasaditve popestrila bilnica (Festuca glauca), pri šaših izbiramo med rumeno-zeleno kombinacijo, rjavimi, oranž­nimi, bronastimi, pastelno zelenimi in drugimi odtenki.

Pokrovne zasaditve so najlepše, kadar uporabimo skupine trav. Za take namene lahko uporabimo večino dolgoživih trav s šopasto rastjo. Senca pod listavci in grmovnicami bo ustrezala snežnobelim in gozdnim bekicam (Luzula nivea in L. sylvatica).

Soliterne rastline so tiste, ki imajo neko izrazito obliko rasti in predstavljajo osrednje vrtne elemente. Sadimo jih posamično. Z različnimi trajnicami v cvetlični gredi pa so posebno lepe tiste, ki ustvarjajo videz tančice in nikoli ne zakrivajo drugih rastlin – med višjimi je najlepše okrasno proso, med drugimi perjanke, stipe, ovsika ali pa rušnate mas­nice s klaski, ki spominjajo na žuželke.

PREBERITE ŠE: Vrtna svetila kot okrasne trave