Poznajo ga tudi slovenski poznavalci vrtnic, ki so pogosti obiskovalci njegovega rožnega vrta, ali tisti, ki bi radi na spletni strani njegovega podjetja Petrovic Roses izsledili kako staro vrtnico, ki jo nosijo samo v spominu. Na regionalnem kongresu svetovne vrtničarske zveze, ki se je pred tednom dni končal v Sloveniji, je predstavil srbsko zgodovino vrtničarstva in svojo kolekcijo.

S čim so vas vrtnice tako pritegnile, da ste ustvarili tolikšno zbirko in da ste zaradi njih zamenjali poklic?
Kot beograjski otrok sem zrasel tako rekoč na asfaltu, po dveh desetletjih letih dela na stomatologiji vojaške bolnišnice v Beogradu pa sem se želel umakniti na podeželje, kjer sem si v Vrčinu v bližini Avale kupil hišo. Ob njej je začel nastajati moj ljubiteljski rožni vrt, pravo razsvetljenje pa je zame prišlo, ko mi je prijatelj prinesel rdečo vrtnico iz žlatniteljske hiše Davida Austina. Barva sploh ni bila pomembna, prevzela me je oblika cveta, okrogla, z zame neverjetnim številom cvetnih lističev. Seveda je bil moj prvi vzgib, da jo poduham – fascinanten vonj. Ta skupina, retro vrtnice, pri kateri so omenjene lastnosti v ospredju, je postala temelj resne ljubiteljske zbirke, pozneje pa so me pritegnile tudi zgodovinske vrtnice. Obdan z njimi sem se vse manj videl v prejšnjem poklicu in postopoma sem tudi komercializiral gojenje vrtnic.

Vrtnica 'Princesa Olga Jugoslovanska' (roza) (Foto J. B.)

Kako dopolnjujete kolekcijo, sploh tisti del, v katerem so zgodovinske raritete?
Ko so me vrtnice zares prevzele, sem se včlanil v angleško kraljevo vrtničarsko združenje (Royal National Rose Society). Lepo so me sprejeli, najbrž sem zaradi entuziazma in svoje takratne relativne mladosti v primerjavi s starostjo resnih ljubiteljev pridobil zaupanje, tako da sem navezal stike z najpomembnejšimi poznavalci starih vrtnic. S pravimi znanstvi se je zbirka bogatila, najprej sem vrtnice kupoval, potem pa so mi jih začeli ljubitelji pošiljati z vseh koncev sveta. Da se zgodovinske in druge sorte vrtnic ohranijo pred izumrtjem, je namreč bistveno to, da jih posredujemo naprej, odstopimo cepiče, vrtnico podarimo ... Tako da se moram za jedro svoje zbirke zgodovinskih vrtnic zahvaliti vsem, ki so nesebično prispevali primerke.

Lahko natančneje razložite, kaj so zgodovinske, nekateri jim pravijo tudi antične vrtnice?
K njim prištevamo vse sorte vrtnic, torej rezultat žlahtniteljskega dela, ki so starejše od sto let. V posameznih zgodovinskih obdobjih so nastale različne skupine, npr. galske rože iz 18. in 19. stoletja, burbonke iz 19., hibridne ponavljavke, ki so predhodnice čajevk, bengalske oziroma kitajske rože ... Oblika cveta je lahko enostavna ali pa tako popolnjena, da spominja na potoniko, zelo pomemben je vonj. Pri galskih rožah tudi takrat, ko ne cveto, dehti listna masa. So pa nekoliko manj odporne na bolezni kot sodobne vrtnice, pri katerih je pri selekcioniranju v ospredju tudi odpornost.

In najstarejša znana vrtnica v vaši zbirki?
Gre za sveto rožo iz Abesinije (Rosa sancta), staro okrog tri tisočletja, ki so jo našli tudi v naglavnih vencih na egipčanskih mumijah.

Sveto rožo (Rosa sancta), staro okrog tri tisočletja, ki so jo našli v naglavnih vencih na egipčanskih mumijah, ima Radoslav Petrovič v svoji zbirki. (Foto Shutterstock)

Kako so se zgodovinske vrtnice ohranile?
Pomembno je, da so se sorte do danes ohranile v nespremenjeni obliki, kot jih je ustvaril človek. V Evropi je bila najzaslužnejša na tem področju Napoleonova žena Josephine, ki je na dvorcu Malmaison ustvarila kolekcijo 200 galskih rož in s tem pripomogla k njihovi priljubljenosti. Sto se jih je pozneje za vedno izgubilo. Vse, ki so se ohranile, imam tudi v svoji zbirki.

So za vas v svetu starinskih rož še presenečenja?
Vedno je velika radost in zadoščenje, ko ti uspe izbrskati ali v dar dobiš vrtnico, za katero veš, da je morda ohranjena le še na enem ali dveh koncih sveta.

Od kdaj žlahtnite tudi sami?
Bolj sramežljivo sem se s tem začel ukvarjati leta 2004, in sicer je šlo za poskuse v smeri vrtnic z bogato polnjenimi cvetovi. Nastalo jih je manjše število, med katerimi sem prve poimenoval po članih kraljeve družine Karađorđevićev, po princu Pavlu Jugoslovanskem, princesi Olgi Jugoslovanski in njuni vnukinji Catherine Oxenberg.

Koliko od 2600 sort iz vašega rozarija je namenjenih za prodajo?
Gojim del sort iz svoje kolekcije, odvisno od sezone od 400 do 800 kultivarjev, pri čemer pa nabor spreminjam, saj ljudje ne iščejo vedno istih vrtnic. Za sorte iz skupine zgodovinskih vrtnic se zanimajo v glavnem posebni ljubitelji. Mnogi vrt tudi obiščejo, saj je odprt za javnost, le napovedati se je treba. Najlepši čas za obisk je v drugi polovici maja, ko je večina vrtnic v najboljši kondiciji.