20. 7. 2017 | Besedilo: K. Ž./STA
Suša: na jugovzhodu že ekstremne razmere
20. 7. 2017 | Besedilo: K. Ž./STA
Lokalne padavine so ponekod sicer popravile stanje vodne bilance površinskega sloja tal, a kmetijska suša se od aprila predvsem na jugovzhodu države močno zaostruje. Na Dolenjskem, delu Posavja (Krško-Brežiško območje) in v delu Bele Krajine stanje površinskega sloja tal tako že od sredine junija drsi v ekstremne sušne razmere, opozarjajo na Arsu.
Izhlapevanje se bo ob prihajajočih dneh spet povečalo. Obeti ne kažejo obilnejših padavin, zato se bo stanje vodne bilance kmetijskih tal še poslabševalo, opozarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso).
Ker traja sušni stres že celotno vegetacijsko obdobje, na izpostavljenih območjih na jugovzhodu države ovira večji del kmetijske letine, tudi sadno drevje in vinsko trto, ki sušne razmere običajno premagujejo z globljimi koreninami.
Najbolj je prizadeta koruza, znaki sušnega stresa pa so uvelost, zvijanje in sušenje listov. Koruza prehaja v generativne razvojne faze, metličenju ponekod že sledi cvetenje in opraševanje.
V kombinaciji z visokimi temperaturami zraka, ki so napovedane za prihodnje dni, na Arsu pričakujejo, da bo vpliv sušnega stresa ojačal tudi vročinski stres. Kjer koruza že cveti, bo lahko moteno bo tudi opraševanje. Na udaru sušnega stresa pa so tudi zelenjadnice, ki jim morajo kmetje pomagati z namakanjem, ter buče z uvelimi listi in poznejše sorte krompirja, ki debelijo gomolje.
Zgodnejše sorte zaradi prisilne dozoritve marsikje že izkopavajo, zaradi izsušenih tal pa je ovirano tudi oranje nedavno požetih površin ozimin ter priprava tal in setev strniščnih posevkov.
V Novem mestu je v vegetacijski sezoni padlo le 186 milimetrov dežja, kar je najmanj od leta 1961. Lokalno je padlo še manj dežja (letališče Cerklje ob Krki 171 milimetrov). Vodni primanjkljaj od 1. aprila do sredine julija je v Novem mestu presegel 250 milimetrov, kar je slabše kot stanje v ekstremno sušnih letih 2013 in 2000.
Zelo suho je tudi na jugozahodu države, v Slovenski Istri in na obalnem območju, s primanjkljajem okoli 350 milimetrov, kar je podobno kot v letih 2015 in 2011. Največji primanjkljaj v tem obdobju so na Obali beležili leta 2007 (423 milimetrov).
Zelo suha je tudi vodna bilanca v severovzhodni Sloveniji in v delu Štajerske, kjer so sicer lokalne padavine nekajkrat popravile stanje, vendar pogosto naredile še več težav z neurji in točo. Tudi drugod po Sloveniji je vodna bilanca negativna, z izjemo osrednje in severozahodne Slovenije, kjer pa je bilanca ugodna.
PREBERITE ŠE:
Zalivamo tako, da namočimo tla vsaj 15 centimetrov globoko
Preskrba vrtnin z vodo: S kvadratnega metra izhlapi šest litrov vode
