Sestavljanje kolobarja ni preprosta naloga, saj je treba upoštevati in uskladiti več dejavnikov, kot so gnojenje in obdelava tal, kdaj in katero vrsto bomo sejali ali sadili, čas pobiranja pridelka. Za temeljno gnojenje na začetku sezone lahko uporabimo organsko gnojilo v obliki peletov. Če pobliže pogledamo obliko – strukturo naše zemlje, vidimo, da je sestavljena iz večjih in manjših grudic, različno velikih kamenčkov, med katerimi so raznolike pore in kanalčki, ki vsebujejo zrak in vodo s hranilnimi snovmi. Rastlinske korenine in koreninice (koreninski laski) pri rasti objemajo grudice zemlje in prodirajo v pore in kanalčke okoli sebe ter od tam črpajo hranila in vodo za rast. Organska, gnojila zmešana z zemljo, se topijo v vodi, vežejo na talne delce in so na voljo rastlinam glede na njihove potrebe v rastni sezoni. Vezava organskega gnojila na talne delce ima vlogo tudi pri varovanju okolja, saj se tako ne izpira v podtalnico. Zmanjša se površinska zaskorjenost tal in s tem se zmanjša erozija tal. Z vnosom organske snovi povečujemo procese nastanka humusa in tako skrbimo za rodovitnost tal. 

Pri kolobarju je pomembno vedeti, da imajo vrtnine različne potrebe po posameznih hranilih. Listnate vrtnine, kot so solatnice, špinačnice, zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, zahtevajo veliko dušika, rastline, ki jih gojimo zaradi plodov (paradiž­nik, paprika, jajčevec, kumare, kumare …), imajo večjo potrebo po kaliju, fosforju, kalciju, medtem ko moramo rastlinam, ki jih gojimo zaradi gomoljev, korenov ali čebulic (čebula, česen, repa, redkvica ali zgodnji krompir), zagotoviti več kalija. Nekatere imajo večje potrebe po mikrohranilih: kapusnice in čebula po žveplu; cvetača, špinača, blitva, brokoli in paradižnik po železu; paradižnik, jajčevec, blitva in čebula po mag­neziju; rdeča pesa, zelena, brokoli, cvetača in repa po boru; kumare, solata, čebula, grah in špinača po manganu. Ta jim zagotovimo s temeljnim gnojenjem z organskim gnojilom in med rastno sezono z rednim dognojevanjem.

Kako načrtujemo kolobar

Za vrtnarjenje na majhnem vrtu, do 50 kvadratnih metrov, je najbolj primeren štiriletni kolobar, ker bodo tako rastline najmanj časa na istem mestu in bodo tudi dovolj narazen, da bo vpliv slabih sosedov čim manjši. Najbolje je kolobariti tako, da razdelimo vrtnine v štiri skupine. V prvi so najbolj požrešne, na gredi zanje, če gnojimo spomladi, uporabimo 2 kg peletiranega organskega gnojila na 10 m2. Na drugo gredo sodijo tiste, ki potrebujejo hranila, a ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem in jih pognojimo v količini 1 kg/10 m2, na tretjo posadimo tiste, ki potrebujejo le 0,5 kg/10 m2. V četrti skupini so vrtnine, ki jih temeljno ne gnojimo, a jih med rastno sezono redno dognojujemo. Tako imamo štiriletni kolobar, v katerem tla niso pregnojena, a zaradi dodajanja organske snovi vzdržujemo njihovo rodovitnost. 

Na prvo poljino gredo najbolj lačne vrtnine: plodovke (paradižnik, paprika, jajčevci, kumare …), zelje, bučnice (buče, bučke) in krompir. Na drugi imajo mesto korenovke (rdeča pesa, korenje, koleraba …), radič in endivija, por. Na tretji so čebulnice (čebula, česen, šalotka, samo por ne) in stročnice: visoki fižol, grah in bob. Na četrti poljini pa so solata, rukola, azijske listnate rastline, špinača, motovilec, nizki fižol, mesečna redkvica, tudi nadzemna kolerabica, ki je lahko v tej ali v tretji skupini. Pri načrtovanju kolobarja si lahko pomagamo tudi z brezplačno aplikacijo naredivrt.si, ki izbrane vrtnine avtomatsko razdeli v štiriletni kolobar, upošteva dobre in slabe sosede ter predlaga koristne rastline ob glavnem posevku.

Če močno poenostavimo, si pri snovanju kolobarja lahko pomagamo tudi z užitnimi rastlinskimi deli. Sajenje in setev vrtnin načrtujemo tako, da izmenjujemo rastline z užitnimi plodovi, semeni, listi, koreni, gomolji. Ne pozabimo pa na užiten cvet, kamor uvrščamo cvetačo, brokoli in artičoko. Tako lahko za visokim fižolom, pri katerem uživamo seme, posejemo špinačo. Naslednje leto na tem delu sledijo kumare, torej plodovi, h katerim posadimo ali posejemo tudi koper, ki je dober sosed in izboljša okus kumar. Iz kolobarja vedno izvzamemo trajne rastline, kot so hren, rabarbara, šparglji in tudi jagode, ki so pogosto del zelenjavnega vrta. 

Pomembno vlogo igrajo tudi koristne rastline, med katere spadajo raznolika zelišča in nekatere cvetlice. Žametnice, ognjič in kapucinke s svojimi rumeno-oranžnimi cvetovi privabljajo opraševalce, zato so vedno na robu vrta. Obenem odganjajo talne škodljivce. Zelišča izboljšajo okus glavnemu posevku in odganjajo škodljivce ter delno bolezni. Šetraj naj uspeva ob fižolu, koper ob kumarah, bazilika ob paradižniku. 

Na vrtu se pogosto zgodi, da posadimo preblizu sorodne vrtnine, kot sta paradižnik in jajčevec, ki oba sodita med plodovke in nista dobra soseda. Razmejimo ju tako, da med njiju posejemo dve vrsti solat, vmes pa potak­nemo čebulo, česen ali šalotko. To je preprost način za razmejitev dveh slabih sosedov in lahko postane vzorec za celoten vrt. Tako pridemo do zelo pestrega in barvitega vrta.