Bivalna površina je postala »razrez« trakov, dolgih in dokaj ozkih sob, ki se končajo s panoramskim oknom, pogledom ven in izhodom na teraso. Otroške sobe, ki so bile sprva glavna dilema, so postale nov element oblikovanja stanovanja.

Zasnovane so kot dolg in ozek prostor. Da niso prenasičene, je glavni poudarek na sklopu postelje in pisalne mize. Ta skupni element predstavlja skulpturo prostora in je v vsaki sobi oblikovan drugače. »Kovinski« elementi, kvadrataste paličice, povežejo posteljo in mizo, vse skupaj pa tudi s tlemi, stropom in stenami. Drugih pohištvenih kosov tukaj ni, tudi garderobnih omar ne. Te so v skupni sobi, namenjeni samo za oblačila otrok, saj se tako otroška soba izprazni in postane prostor igre in zabave.

Soba za starše, spalnica, ima podobno zasnovo. Spet gre za motiv dolge sobe. Razlika je v tem, da na prvi pogled ne daje vtisa spalnice. Ob vstopu se pojavi niz garderobnih omar, ki se izteče s pogledom ven: z velikim panoramskim oknom in izhodom na teraso. Postelja je zamaknjena desno in je intimen kotiček, izstopajo še veliko okno ter fotelja za sprostitev.

Kuhinja je zaradi instalacijskega jaška morala ostati na istem mestu, vendar ni več postav­ljena vzporedno, ampak v L. Svetlobo dobi z nadsvetlobo, ki prihaja iz spalnice.

Dnevna soba z jedilnico ima prav tako motiv vzdolžnega prostora z zaključenim panoramskim oknom in sliko. Niz pohištvenih elementov teče ob steni z obstoječim dimnikom, ob katerem je mišljena tudi postavitev kamina. Nizek regal nadaljuje redosled elementov vse do okna. Začetek prostora je namenjen jedilnici, južni del pa se konča z elementi dnevne sobe. Že omenjeni kamin ju poveže v celoto.