Milan Černjak je zagret zagovornik energijsko učinkovitih objektov, tako nizkoenergijskih kot pasivnih. Sprva je razmišljal o pasivni gradnji, na koncu se je odločil za kompromis. Dvolitrska hiša v Šentjurju, v kateri z družino živi tretje leto, je pravzaprav le malo slabša pasivna hiša, ki za ogrevanje porabi 20 kWh energije na kvadratni meter na leto, pravi sogovornik.

Kdaj ste bili najbliže temu, da bi nad gradnjo energijsko varčne hiše ali bivalnimi razmerami v njej obupali? Zakaj?

Nikoli se nisem znašel v takšni situaciji.

Kaj šele zdaj veste o ogrevanju v svoji hiši?

Vem, kolikšni so stroški ogrevanja – za 165 kvadratnih metrov bivalne površine zgolj 190 evrov na leto –, in kaj bi storil, če bi še enkrat gradil takšen objekt. Razmislil bi, na primer, o toplozračnem ogrevanju, zdaj je povsod v hiši talno gretje.

Kaj bi vsi morali vedeti o oknih in prezračevanju v energijsko varčnih hišah, pa najbrž ne vedo?

Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti, ker je običajno tako, da ko se pogovarjaš z ljudmi, vsi vse vedo.

Kaj bi spremenili oziroma naredili drugače, če bi gradili še enkrat?

Verjetno bi temeljiteje razmislil o izbiri prezračevalno-ogrevalne naprave, čeprav tudi ta, ki sem jo izbral (kompaktna prezračevalno-ogrevalna naprava z integrirano toplotno črpalko, 200-litrskim zalogovnikom tople vode in prezračevalno enoto) deluje tako, kot je treba.

Katera odločitev, ki ste jo med načrtovanjem ali gradnjo težko sprejeli, zdaj dobro vpliva na bivanje v hiši?

Je ni bilo, vse je bilo kar dobro premišljeno. Čeprav hiša ni pasivna, so vsa dela v posameznih gradbenih fazah potekala tako, kot bi gradili pasivno. Pogoj za to je bila natančno izdelana projektna dokumentacija z vsemi detajli, pri čemer je zelo pomembno tesno sodelovanje vseh strokovnjakov od samega začetka do konca gradnje.

Kateri je največji plus in kateri največji minus življenja v energijsko varčni hiši?

Bivalne razmere in stroški obratovanja hiše so vsekakor velik plus, edini minus, če sploh lahko tako rečem, je malo bolj suh zrak pozimi.

Za bivanje v energijsko varčnih hišah naj bi veljala nekatera pravila. Na katero od njih se je bilo najteže navaditi?

Edina stvar, na katero je treba paziti, je poletno pregrevanje in zimsko podhlajevanje hiše. Ampak to je pravilo, ki velja za vse hiše, tudi za tiste, ki niso pasivne. Bivanje v takšni hiši je veliko bolj kakovostno kot v konvencionalni, kar hitro postane jasno, ko primerjaš izkušnje.

Koliko nizkoenergijskih in pasivnih hiš ste si ogledali, preden ste se odločili za gradnjo?

Ogledal sem si samo eno pasivno hišo, pa še to bolj površno, poleg tega mi lastnik ni vedel povedati nič takšnega, kar bi mi olajšalo odločitev.

Kaj je prevesilo tehtnico, da ste se odločili za zidano hišo?

Dejstvo, da sem zagrizen gradbenik, od glave do pet.

Ali nameravate energijsko bilanco hiše v prihodnje še izboljšati? Kako?

Edini energent, ki ga uporabljamo, je električna energija, in če za njeno porabo odšteješ dobrih tisoč evrov na leto, ne vidim potencialne možnosti za izboljšavo energijske bilance hiše. V tem strošku je zajeto ogrevanje, priprava tople sanitarne vode, prezračevanje, razsvetljava, gospodinjski aparati in drugi porabniki električne energije.