30. 4. 2014 | Besedilo: J. B. | Fotografije: Tadej Regent/Delo
Iz nove številke revije Deloindom+: O koničastih in okroglih grudicah zemlje
30. 4. 2014 | Besedilo: J. B. | Fotografije: Tadej Regent/Delo
Ana Vovk Korže je profesorica na oddelku za geografijo mariborske filozofske fakultete. Dvojna doktorica znanosti pri svojem delu povezuje področje fizične geografije, pokrajinske ekologije, varovanja okolja, možnosti za regionalni razvoj, zasebno, po duši pa je poleg tega še učiteljica samopreskrbe. V ta način sobivanja z naravo se je poglobila v devetdesetih letih, ko so jo prosili, naj napiše recenzijo Uvoda v permakulturo avstralskega avtorja Billa Mollisona, ki velja za pionirsko delo.
Spoznala je velik pomen prsti za samopreskrbo in tako povezala znanost s prakso. Obiskali smo jo na učnem poligonu za samopreskrbo v Dolah pri Poljčanah, ki generacijam vseh starosti omogoča izkustveno spoznavanje zakonitosti, na katerih temelji samopreskrba. Uporablja pristop permakulutre in ekoremediacije, ki posnemata delovanje narave.
Za vrtnarjenje in pridelavo lastne hrane se navdušuje čedalje več ljudi, tudi mladih. Gre za modno muho ali globljo spremembo?
Ljudje so čedalje bolj ozaveščeni o tem, kaj lahko sami naredijo za svoje zdravje, tudi za jedilno mizo. Iz pogovorov z njimi ugotavljam, da zaradi prehranskih afer mnogi ne zaupajo več velikim trgovskim verigam, ki se ukvarjajo z živo hrano. Drugi razlog za razmah vrtnarjenja je, da jim pomeni pobeg iz stresnega sveta in omogoča samoudejanjanje. Pomembno je tudi širjenje zgledov; to soboto se denimo pridejo sem učit samopreskrbe s permakulturo štiri ljubljanske družine – biti samostojen, iti korak naprej postaja za ljudi čedalje večja vrednota. Mlade pa bolj kot klasični vrt priteguje vzpostavljanje drugačnih sistemov življenja z naravo, ki ne zajemajo le pridelave hrane, temveč tudi energijsko samopreskrbo in posnemanje naravnih ciklov. Na učnem poligonu tu v Dolah opažam, da se v takšnem načinu preverjajo, v precej brezperspektivnem položaju jim pomeni iskanje prihodnosti. Vendar si ne želijo biti klasični kmetje, ker se jim zdi njihovo delo pretežko, zaslužek pa premajhen ...
Kaj se jim zdi pri permakulturi tako drugače; ni tudi gradnja visokih gred, rastlinjakov, bivališč in sistemov za izkoriščanje naravnih virov zahtevno delo?
V šali pravimo, da je to bolj črnogorski sistem: najprej moraš udobno sesti, se nasloniti nazaj, pogledati okoli sebe, kje je kaj, od kod priteče voda, kako pada sonce, kaj so s to zemljo počele starejše generacije. Pri klasičnem vrtu to ni tako pomembno, tam moraš čimprej vzeti v roke lopato in motiko. V permakulturi ju skoraj ne uporabljaš, ampak najprej razmišljaš, načrtuješ in šele potem delaš.
To je le delček zanimivega pogovora o samopreskrbi in permakulturi, več preberite v aprilski izdaji revije Deloindom+.
Revija Deloindom+ v letu 2014 izide desetkrat. Nanjo se lahko naročite, če pokličete na brezplačno številko 080 11 99 ali pišite na elektronski naslov narocnine@delo.si.
