Vsem izbranim vrtnarjem bomo podarili paket izdelkov za nego in zaščito rastlin iz linij Plantella in Bio Plantella, tokrat smo družini v Mariboru za pripravo vrta in krepitev sadik prinesli že prva izdelka iz paketa, in sicer dolgodelujoče 100-odstotno organsko gnojilo Plantella Organik in popolnoma naraven vitaminski kompleks, tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Vita.

Družina Taškar Beloglavec iz Maribora že vrsto let vrtnari na 50 kvadratnih metrov velikem zelenjavnem vrtu. Vsak družinski član ima svoje želje po vrtninah. Po temeljitem pogovoru smo z aplikacijo Naredivrt.si izrisali sadilni načrt, ki upošteva že zasajene rastline in kolobar prejšnjih let. Aplikacija na podlagi vnesenih podatkov, kot so število članov v gospodinjstvu ter velikost površine, izriše načrt vrta, ob upoštevanju pravil dobrih in slabih sosedov, mešanih posevkov in kolobarja. Poleg tega površino razdeli na štiri enake dele oz. poljine glede na potrebe vrtnin po hranilnih snoveh. Poljine so pomembne tudi za upoštevanje kolobarja v prihodnjih letih, saj tako rastline rastejo bolje in so bolj zdrave, ker je manj težav z bolez­nimi in škodljivci. To za vrtičkarja pomeni, da pridela boljšo zelenjavo z manj vloženega dela in časa.

Hčerki, šestletna Iza in osemletna Zarja, sta soglasno zatrdili, da si zelenjavnega vrta brez paradižnika in rdeče paprike preprosto ne moreta zamisliti. Aplikacija je izračunala, da potrebujemo za štiričlansko družino osem sadik paradižnika in štiri sadike paprike. Pa vendar smo na željo otrok število sadik paradižnika in rdeče paprike podvojili in tako napolnili prvo poljino vrta.

Organsko gnojenje za boljši pridelek

Rastline na prvi poljini potrebujejo največ hranil, zato smo gredice pognojili s 100-odstotnim organikom (2 kg na 10 m²), drugo poljino bomo gnojili s pol manj organskega gnojila v peletih (1 kg na 10 m²), na tretji količino še zmanjšamo (0,5 kg na 10 m²), medtem ko smo zadnjo poljino gnojili lani. Vse rastline bomo dognojevali še sproti ob zalivanju.

Vrtna tla so precej peščena, zato je uporaba organskega gnojila še toliko pomembnejša, saj rastlinam le tako omogočimo dovolj kakovostno zemljo za dobro rast.

Na vrt so že posadili spomladanski česen in čebulo ter ju pred čebulno in česnovo muho in porovo zavrtalko zavarovali s kopreno. V kratkem bodo čebuli dodali por in korenček. Rdečo peso iz visoke grede bodo presadili na četrto poljino, kjer že lepo raste grah. Sem bodo dodali še nizki fižol, drobnjak in špinačo.

Vitaminski kompleks za zdrave rastline v topli gredi

Sadike paradižnika že vzgajajo sami, saj so si izbrali sorte, ki so jim najbolj okusne. Enkrat na teden jih zalijejo z raztopino popolnoma naravnega vitaminskega kompleksa, ki sadikam omogoča razvoj močnih korenin in stebla.

Družina se je strinjala, da je solata pomemben vir vitaminov za družinskega kosila. Zato jo že imajo v dveh nizkih toplih gredah, ki ju je oče Bojan naredil sam. Gredi sta pokriti s starimi okni, ki rastlinam zagotavljajo toploto. Del solate bodo pozneje presadili na zelenjavni vrt, del pa je bo rasel naprej v topli gredi, kjer bo hitreje na voljo za pobiranje. Solato bodo sadili in sejali v tedenskih intervalih, saj bodo tako podaljšali sezono pobiranja. Kot mešani posevek k solati na drugo poljino dodamo mesečno redkvico, ki ne samo da rahlja zemljo ob solati, ampak tudi omogoča primerno gostoto posevka.

Na drugo poljino bodo v prihodnjih dneh poleg solate posadili ohrovt in cvetačo (vsakega po osem sadik; glej načrt vrta).

Poleg toplih gred je oče Bojan sestavil visoko gredo, ki so jo napolnili z vejami, travno rušo, kompostom in zemljo. Visoka greda je meter visoka in široka ter 1,85 metra dolga. Ker so jo pokrili s starimi okni, jo uporabljajo kot toplo gredo. V njej že lepo uspevajo sadike pora, bazilike in rdeče pese, ki jih bodo v top­lejših dneh postopoma presajali na grede.

Ob robu vrta je posajena tudi rabarbara, trajnica, ki jo uporabljajo za sok in marmelado. Sabina si želi veliko zelišč, posebno ob robu, kjer že lepo uspevajo skupaj s cvetjem in tvorijo uporabno-okrasni vrt. Del vrta predstav­lja že šest let star nasad jagod, ki jih bo treba presaditi drugam, saj jih za boljšo rodnost praviloma presajamo že po dveh letih.