Končno so na svoj račun prišli tudi številni ljubitelji regrata, ki so komaj čakali, da si privoščijo prvo domačo okusno solato. Regrat pa pri nas ni cenjen le kot »brezplačna skleda solate, ki jo naberemo na sosednjem travniku«, ampak tudi v ljudski medicini, saj mu pripisujejo številne ugodne učinke na zdravje.

Regrat raste pri nas predvsem kot »divja zelenjava« na travnikih, nekateri pa so ga – po zasoljeni ceni – pripravljeni kupovati tudi na tržnici. Zaradi njegove vse večje priljubljenosti (in zaradi visoke cene) bodo verjetno prav kmalu regrat tudi pri nas gojili kot pomembno vrtnino, kar je ponekod v svetu že uveljavljena praksa.

Regrat, ki značilno rumeno cveti aprila in maja, poznamo pri nas pod različnimi imeni, kot so regvat, virgrad, žehtelnica in farška plata. Uporabimo lahko liste, cvetove in tudi korenine. Med bolj znane regratove izdelke zagotovo spadajo regratov sirup, regratov čaj in regratovo vino. Morda niste vedeli: uporabiti se ga da celo kot kavni nadomestek. V zadnjem času lahko ekstrakt regratovih listov oziroma korenin kupimo tudi v obliki prehranskih dopolnil.

Kje nabiramo regrat in kako ga pripravimo, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.