Osnovna dejavnost centra je vzdrževalna selekcija, kar pomeni, da se zaposleni trudijo ohraniti sorto, kot jo je opisal žlahtnitelj (tisti, ki je sorto selekcioniral in določil njene lastnosti), poleg tega se ukvarjajo z razvojem novih sort z individualno selekcijo genskih populacij. »Od kmetov ali gospodinj dobimo vzorček semena in ga posejemo z namenom, da ugotovimo, ali je različno do drugih sort, ki jih poznamo. Ohranimo le tiste primerke, ki so najbolj odporni proti boleznim, vremenskim vplivom, imajo boljši okus in podobno. Druge rastline odstranimo, najbolj kakovostne pa izoliramo, čeznje položimo mreže ter jih pustimo rasti tako dolgo, da naredijo seme. Nato posejemo naslednjo generacijo in postopek ponavljamo, da dobimo čim bolj čisto in kakovostno sorto,« pojasni vodja centra Darko Vernik, ki ob tem poudari, da lahko to traja tudi več kot pet let. »Ko smo zadovoljni s čistostjo, seme pošljemo na RIN-testiranje, ki ga izvajajo neodvisne inštitucije po vsej Evropi. V njih preverijo, ali je nova sorta res drugačna, ali so si vse rastline enake in ali se z generacijami sortne lastnosti ohranjajo. Šele potem jo lahko vpišemo kot novo na sortno listo pod izbranim imenom, ki velja za vse članice EU.« Na testiranju so zdaj štiri njihove sorte, in sicer sorte feferona, paprike, fižola in graha.

Drug način za pridobivanje novih sort je načrtno križanje. Med seboj načrtno križajo dve sorti ali liniji, iz katerih želijo dobiti potomstvo, ki ima materine in očetove lastnosti in je načeloma boljše od staršev. Sledi nekajletni strog selektivni postopek, v katerem izločajo nezaželene, bolne ali netipične rastline, da na koncu nastane čim bolj kakovostna nova potencialna sorta vrtnine ali poljščine.

Raznolikost avtohtonih in tujih vrst

Kmetijske in okrasne rastline, ki jih v centru vsako leto posejejo za potrebe lastne kontrole, predstavljajo največji slovenski vrt. Sestavljen je iz približno 800 vzorcev, ki so posejani na 10.000 kvadratnih metrih površine. Na nekaterih gredicah je mogoče zaslediti table z oznakami Vonj in okus Mediterana, Pridih Azije, Barvitost Mehike, saj želijo tudi strankam, ki se zanimajo za bolj eksotične stvari, ponuditi čim bolj pestro izbiro semen. »Poudariti moram, da pri nas izvajamo vegetacijske, ekološke in demonstracijske poskuse. Pri prvih, ki trajajo eno leto, gre za preverjanje sortne čistosti. Pri vegetacijskih poskusih preverjamo vse partije semena, ki jih Semenarna trži v semenskih vrečkah. Tako opravljamo preverjanje dobaviteljev, kooperantov, pogodbenih pridelovalcev in tudi preverjanje lastne pridelave semena. Pri ekoloških poskusih pa želimo ugotoviti, kako se določena sorta obnese v naših podnebnih razmerah. Rezultate spremljamo več let, saj mora preteči dovolj dolga doba, če želimo dobiti optimalne rezultate.« Demonstracijske poskuse delajo na žitih, koruzi, krompirju, sončnicah in okrasnih ter krmnih travah, namenjeni pa so izobraževanju kadra, različnim strokovnjakom, trgovcem, tržnim agentom in drugim, poleg tega z njimi skrbijo za promocijo podjetja.

Elita v mrežnih rastlinjakih

V velikih mrežnih rastlinjakih, ki jih obiskovalec zagleda pred velikimi, pisanimi vrtovi, poteka semenska pridelava. Mreža onemogoča vstop insektom in opraševalcem, s čimer se prepreči nezaželeno križanje med sortami, prav tako pa varuje posevek pred vremenskimi vplivi (točo, močnim vetrom, hudo pripeko, močnejšimi padavinami). »V tem omejenem prostoru vsako leto razmnožujemo in pridelujemo naš vrhunec – najvišjo kategorijo semena. Letos imamo v mrežnih rastlinjakih sorto fižola – jabelski pisanec, katerega seme smo pridobili s pomočjo Kmetijskega inštituta Slovenije z rastlinskimi tkivnimi kulturami. Semena je zelo malo in je za nas zelo dragoceno. Ker bi ga radi čim bolj razmnožili, smo se odločili, da ga bomo dali v mrežni rastlinjak. V enem izmed njih imamo še bob, ki smo ga dobili iz sosednje Hrvaške. Pomagamo pri vzgoji, poleg tega bi radi tudi mi svojim strankam ponudili sorto boba, ki je primerna za naše okolje.«

Pester delovni dan

Promocijski vrt začnejo načrtovati že v jesenskem času za naslednje leto. Sledijo sprot­ne setve posameznih vrst rastlin, kakor to zahteva njihov naravni cikel. Nekaj jih opravijo jeseni, največ pa spomladi. Večino vzorcev pridelajo s sadik, ki jih vzgojijo v svojih rastlinjakih. Sledi postopno presajanje, od zgodnje pomladi do konca maja. »Na polju je potrebna redna oskrba rastlin od presajanja do polne zrelosti. Takrat se opravi končna ocena posameznega vzorca in izdela zapisnik. Delo poteka do pozne jeseni. Nujna je natančna evidenca od setve do pobiranja, saj vsako leto posejemo od 600 do 900 vzorcev. Vse delo samostojno vodi kolegica Majda Veis. Za to je potrebna izredna natančnost, pridnost in doslednost. Pri tolikšnem številu vzorcev bi drugače zlahka nastala zmešnjava,« razloži Darko Vernik. S pridelavo semena in vzdrževalno selekcijo se sicer v Sloveniji ne ukvarja nobeno drugo podjetje. »Delo v našem centru je specifično in zelo pestro. Dejansko skoraj nikoli nobeden od delavcev ne počne enega in istega ves delovni dan. Ko končamo eno delo, je treba poprijeti za drugo. Delavci morajo biti samostojni in samoiniciativni, kar pa lahko pričakujemo samo od tistih, ki imajo veliko izkušenj, delovnih navad in znanja. Potrebna je tudi vzdržljivost, saj delamo zunaj v različnih vremenskih razmerah.«