• Lubenice in melone

Že tri leta se trudim na vrtu vzgojiti lubenice in melone, pa mi ne gre. Prejšnjim lastnikom vrta je oboje uspevalo. Ne vem, ali so sadili sadike ali so posejali seme, sama sem vsako leto poskusila s semenom. To je vzklilo, potem so se razvile tudi manjše rastlinice, ki smo jih skrbno in obilno zalivali, pa nam nikoli ni uspelo dočakati plodov. V nekem trenutku se je njihova rast vedno ustavila. Letos bom poskusila s sadikami. Zanima, kdaj so naprodaj, na kaj naj bom pozorna pri izbiri, kdaj naj jih sadim in kako naj jih negujem, da morda le dočakamo dozorel plod.

Marinka prek spletne strani

-----

Pri vzgoji lubenic in melon je zelo pomembna izbira prostora, saj potrebujejo veliko sonca in toplote, zato mora biti gredica osončena ves dan, v začetnih fazah rasti (maj), ko so dnevi lahko še hladnejši, pa je posevek koristno prekriti z nizkim plastenjakom. Uspevajo tudi na kompostnem kupu, če je ta na soncu.

Sadike lahko kupite v vrtnih centrih ali pa si jih vzgojite sami. V začetku aprila posejte semena v šotne lončke ali tablete in jih postavite na temperaturo 25 °C, ko se pojavijo klični listi, pa naj bo temperatura 18 °C. Za vzgojo sadik potrebujete od štiri do pet tednov. Kupljene sadike naj bodo zdrave, kompaktne, nepretegnjene, z zdravim koreninskim sistemom. Gredico že jeseni pognojite s preperelim hlevskim gnojem, pred sajenjem pa jo prekrijte s črno folijo. Namestite lahko namakalni sistem, po katerem je mogoče tudi gnojenje. Namesto folije lahko uporabite tudi drugo prekrivko, na primer slamo. V folijo nato naredite luknjice na razdaljo 2 x 1 m in v vsako posadite po dve sadiki.

Med rastjo je potrebno redno in obilno zalivanje in gnojenje, v času dozorevanja plodov gnojite skozi liste s kalcijevimi gnojili. Takrat tudi manj zalivajte, da ne bodo plodovi pokali.

Melone so primerne za pobiranje, ko so dobro obarvane, ob peclju pa je vidna majhna razpoka. Lubenice pobiramo, ko sta vitica in list ob peclju posušena.

• Uši v rastlinjaku

Kako se znebiti uši na solati in paradižniku v rastlinjaku? Veliko stvari sem že poskusila, a nič ne deluje.

Ani prek spletne strani

-----

Uši so nadležen škodljivec in tudi v rastlinjaku nam lahko naredijo kar precej škode. Če se s pridelavo zelenjave ukvarjate profesionalno, boste morali odgovor, kako se uši znebiti, poiskati v pristojnih svetovalnih službah.

Tukaj bi nekaj več povedala o naravnih načinih, ki so primerni za vrtičkarje. Eden prvih in tudi najpomembnejših postopkov pri varstvu pred ušmi je redno pregledovanje rastlin in v začetku ročno odstranjevanje napadenih delov. Tudi uporaba sredstev proti ušem je bolj učinkovita, če smo dovolj zgodnji, ko napad še ni močan. Od naravnih pripravkov obstajajo tisti na osnovi naravnega piretrina in domači »zvarki« iz kopriv, pelina, rabarbare, praproti.

Že pri sajenju v rastlinjak ne smete pozabiti na rastline, ki s svojim vonjem odvračajo uši, to so na primer timijan, šetraj, krebuljica, sivka, ognjič, meta. Posadite jih med rastline ali na rob posevka in pri vhodu v rastlinjak.

Uši imajo tudi kar precej naravnih sovražnikov, eden bolj znanih je pikapolonica, katere ličinke se prehranjujejo s tem škodljivcem. Zato poskrbite, da bodo imele pikapolonice prost vstop v rastlinjak, lahko jih tudi naberete v naravi in spustite v rastlinjak.

Naravni sovražniki so del biotičnega varstva pred škodljivci in tu najdemo poleg različnih žuželk še razne mikroorganizme, koristne glive in viruse, ogorčice ali nematode in podobno. Seveda pa moramo s temi pripravki znati ravnati, drugače lahko naredimo več škode kot koristi.