Gradbeni materiali za zidane hiše se med seboj razlikujejo po toplotni prevodnosti, kljub temu pa se da z vsemi zidati tudi pasivne in nizkoenergijske hiše. Pogoj je le, da posameznemu materialu prilagodimo debelino toplotne izolacije. Tisti z večjo toplotno prevodnostjo potrebujejo debelejšo toplotno izolacijo, tisti z manjšo pa tanjšo. Pomembna dejavnika pri odločitvi o materialu sta tudi način zidanja in čas, potreben za sušenje zidov. »Izbor materiala za grad­njo je zelo pomemben, saj hišo večinoma gradimo le enkrat v življenju. Zagotovo je želja in cilj vsakega investitorja, da zgradi kakovosten in trajen objekt, v katerem bodo prijetne razmere za bivanje ter čim manjši stroški vzdrževanja, ogrevanja in hlajenja,« razmišlja Irena Hospel iz Wienerberger Opekarna Ormož.

Klasična opeka

Privrženci tradicionalne gradnje hiše prisegajo na zidanje s klasično opeko, saj je to tradicionalni naravni ekološki material iz gline, ki ga lahko v celoti recikliramo, hkrati pa je cenovno dostopen. »Staro opeko lahko očistimo in spet uporabimo za tlakovanje, obzidavo kletnih prostorov ali zunanjih in notranjih kaminov,« razloži Hospelova. Opeko, sušeno na soncu, so na Bližnjem vzhodu uporabljali že 8000 let pred našim štetjem, z žgano opeko pa so v Indiji zidali že okoli 5000 let pred našim štetjem. »Za gradnjo zidane hiše se večinoma uporabljajo še vedno opečni zidaki, ki jih lahko vgrajujemo s klasično ali izolativno malto, če pa se odločimo za brušene opečne zidake, jih lepimo,« pove Irena Hospel.

Opeka kot naravni material z dobro paroprepustnostjo omogoča naravno regulacijo vlage in s tem ugodno bivalno klimo. »Poleti je v prostorih hladno, pozimi toplo. Masivna opečna konstrukcija zagotavlja varen dom, saj je negorljiva in potresno varna,« doda Hospelova. Zidaki debeline 29 centimetrov, ki jih običajno uporabimo pri gradnji družinske hiše, imajo toplotno prevodnost 0,61 W/mK, stena iz njih pa ima toplotno prehodnost 1,55 W/m²K. Če jo toplotno izoliramo z desetimi centimetri izolacije, pa dosežemo toplotno prehodnost 0,29 W/m2K. Zaradi načina gradnje s klasičnimi zidaki, ki vključuje tudi sušenje malte, povprečno družinsko hišo lahko zgradimo v približno mesecu dni.

Termoopeka

Z napredkom tehnologije so se vse bolj razširili termoopečni zidaki, ki imajo boljše toplotnoizolativne lastnosti oziroma boljšo toplotno prevodnost in prehodnost. To proizvajalci dosežejo z načinom izdelave, pri katerem glini dodajo žagovino, ki med pečenjem zogleni in za sabo pusti zračne mehurčke. Toplotno izolativna brušena opeka debeline 38 centimetrov ima tako toplotno prevodnost 0,13 W/mK, zid iz brušene termoopeke pa toplotno prehodnost 0,31 W/m²K. Če upoštevamo še deset centimetrov izolacije, pa 0,17 W/m2K.

S termoopeko sezidamo hišo hitreje kot s klasično, primerna pa je tudi za energijsko učinkovito gradnjo, saj ima manjši odtis CO2 in dobre toplotnoizolacijske vrednosti. Pro­izvajalci pravijo, da dobro akumulira toploto, zaradi česar se zidovi poleti počasi ogrevajo, pozimi pa počasneje hladijo. »Napredek v raz­voju predstavlja brušena opeka, ki omogoča suhi sistem gradnje z lepljen­jem. Gradnja brez dodatne vlage, ki je sicer v malti, omogoča takojšnje nadaljevanje del oziroma poteka vsaj dvakrat hitreje. Malta in mešalec nista več potrebna, gradbišče je čisto in urejeno, logistika preprostejša, opečni zidovi pa takoj suhi in ravni. Zaradi uporabe tehnološko dovršenega lepila je gradnja mogoča tudi pozimi do temperature minus pet stopinj Celzija,« našteva prednosti Irena Hospel.

Beton

Beton kot naravni gradbeni material zaznamujejo lastnosti, kot so trdnost, trajnost, negorljivost, odpornost proti vlagi. »Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen iz mešanice agregatov, vode, kemičnega dodatka in cementa. Tako se glasi preprosta definicija pojma, za katero se skriva zapleten in kompleksen proces, ki vodi do najkakovostnejših betonskih izdelkov,« pravijo v podjetju Kograd Igem.

Pri gradnji hiše se beton najbolj pogosto uporablja za plošče med nadstropji, nosilne stene in kletne prostore, saj ima slabše toplotnoizolacijske lastnosti in je neprepusten za vodno paro. Za kletne prostore ali gradnjo konstrukcijskih elementov bomo izbrali betonske zidake, cepljene zidake pa predvsem za ograje in škarpe. »Betonski zidaki (votlaki) se, zapolnjeni z malto in dodatno ojačeni z armaturo, največkrat uporabljajo za izvedbo vkopanih kleti, sploh na terenih, kjer so pritiski na kletni zid povečani (na primer nestabilna zemljina). Zaradi slabše toplotne izolativnosti jih v nadzemnih etažah skoraj ne uporabljamo,« pojasnjuje Miloš Kmetič iz podjetja Xella porobeton SI. »Za izdelke iz betona je nekoč veljalo, da jih najdemo samo kot gradbeni material za objekte, zdaj pa vse bolj prehajajo v druge panoge, predvsem v industrijo, kjer so izpostavljeni ekstremnim vplivom, kot so kisline, močne vibracije, visoke temperature, zemeljski pritiski,« dodajo strokovnjaki iz Kograd Igem.

Bloki iz porobetona

Vse več investitorjev se v zadnjem času odloči za gradnjo družinske hiše z zidaki iz porobetona oziroma penjenega betona, ki so narejeni iz kremenčevega peska, apna, cementa in vode. Njihova izdelava poteka pri bistveno nižji temperaturi kot izdelava opeke, mogoče pa jih je tudi 100-odstotno reciklirati, zato imajo majhen odtis CO2. Pri gradnji hiše se bomo zanje odločili predvsem zaradi dobre toplotne izolativnosti, pa tudi hitre in suhe gradnje. Zid iz zidakov porobetona debeline 40 centimetrov, ki ima toplotno prehodnost 0,24 W/m²K, sploh ne potrebuje dodatne top­lotne izolacije, temveč se fasada zgolj zaključi z zunanjim ometom in zaključnim slojem. Zidake med seboj lepimo z malto debeline dva do tri milimetre. »Porobeton je bistveno lažji od opeke, kar mu v kombinaciji s sistemskimi rešitvami, ki nadomeščajo zamudna tesarska dela, omogoča, da je gradnja kar dvainpolkrat hitrejša od klasične opečne gradnje. Elementi se dopolnjujejo in omogočajo preprosto žaganje, rezanje, oblikovanje. Ostanke prihranimo in porabimo pozneje. Za zidanje uporabljamo le tankoslojno lepilno malto, zato je gradbišče bolj urejeno in čisto,« pravi Miloš Kmetič. Za zidake iz porobetona se bomo odločili tudi, če gradimo kot samograditelji, saj omogočajo preproste posege od izdelave inštalacijskih kanalov in vrtanja do sidranja in nameščanja vložkov. Kljub temu da gre za lahek material, je potresno varen in ognjeodporen.

Sistemi iz ekspandiranega polistirena

Predvsem za pasivne in nizkoenergijske hiše se v zadnjem času uveljavljajo posebni gradbeni sistemi, sestavljeni iz dveh plasti ekspandiranega polistirena, ki jim za boljšo toplotno izolativnost ponavadi dodajo grafitne lističe, in sredice iz betona. »Za gradnjo pasivnih hiš uporabljamo gradbeni sistem, ki omogoča izvedbo popolnoma brez toplotnih mostov. Z njim lahko dosežemo toplotno dobro prehodnost stene 0,089 W/m²K. Sistem vključuje vse komponente, ki so potrebne za izvedbo objekta, kot so vogalniki, prekladni elementi, špaletniki, izolacija plošče po obodu,« na splošno opiše Alen Mladinov iz podjetja Pasivna gradnja. Za sistem iz ekspandiranega polistirena se poleg toplotnoizolativnih lastnosti odločimo tudi zaradi natančnosti in predvidljivosti, kar nam omogoča hitro izvedbo del. »Objekti so toplotno zelo stabilni, kar pomeni, da se poleti ne pregrevajo, obratovalni stroški za energijo pa so zelo nizki, približno 150 evrov na leto za stanovanjsko hišo,« še doda Mladinov.

Sistemi iz ekspandiranega polistirena so precej lahki in preprosti za gradnjo, saj se zgolj zlagajo drug na drugega, vanje se nato vstavi armaturna mreža, na koncu pa se v odprtine vlije beton. Gradnja z njimi je tako hitra, da lahko etažo povprečne družinske hiše zgradimo že v enem dnevu, naslednji dan pa vlivamo beton. Hiša je lahko postavljena tudi v treh tednih.